Prva naj bi marca priplula Vikinška zvezda, ali bo res?

»Kaže dobro, vprašanje pa je, kaj se bo še zgodilo,« pravi Janez Maček, direktor portoroške agencije Atlas Express, ki je specializirana za ponudbo izletov za goste potniških ladij. Po napovedih naj bi se v Kopru letos privezalo 65 križark s skupno okoli 80.000 potniki. Kot prva naj bi 27. marca priplula norveška velikanka Viking Star. Zaustavitev ladje na Portugalskem zaradi izbruha okužb med novoletnimi prazniki, kakor tudi številni podobni primeri v Združenih državah Amerike, pa v ladijskem poslu ponovno vzbujajo negotovost.

Podatki Luke Koper o prihodu potniških ladij temeljijo na trenutnih rezervacijah. Da so tovrstne napovedi v času pandemije lahko precej nezanesljive, so pokazale izkušnje preteklih dveh let; lani se je na koprskem potniškem terminalu privezalo vsega 11 ladij s skupno 4500 potniki, leto poprej pa sploh nobena ni priplula. V primerjavi z letom 2019, ki je bilo zadnje pred epidemijo, je za letos napovedano število ladij nižje za deset odstotkov, število potnikov pa za 30 odstotkov – ker ladje ne morejo izkoristiti polne kapacitete ležišč. Če pa bo šlo vse po načrtu, bo letošnjo sezono zaključila prestižna superjahta Emerald Azzurra, ki naj bi Koper obiskala 22. decembra.

»Še ene take sezone, kot sta bili v prejšnjih dveh letih, ne bomo preživeli,« opozarja Janez Maček, ki je Koper pomagal uvrstiti na zemljevid ladijskega turizma. FOTO:  Tomi Lombar/Delo

»Posebnost letošnje sezone je prihod vseh štirih ladij ladjarja Azamara Cruises na isti dan, 8. oktobra. Seveda je vse pogojeno s potekom epidemije. Julija in septembra naj bi dvakrat občudovali 200-metrsko superjahto ladjarja Ritz-Carlton, ki iz hotelske verige vstopa tudi v segment križarjenja. Večina najavljenih ladij meri med 230 in 260 metri, izstopata pa dve ladji s skoraj 300 metri dolžine: Mein Schiff 5 in Celebrity Constellation,« še pove Sebastjan Šik, predstavnik za odnose z javnostmi v Luki Koper.

Koper ima velik potencial za ladijski turizem

»Še ene take sezone, kot sta bili v prejšnjih dveh letih, ne bomo preživeli,« zavzdihne Janez Maček, ki je Koper pomagal uvrstiti na zemljevid ladijskega turizma. Znanilka nove smeri turističnega razvoja je bila leta 2005 grška Minerva II. V 14 letih je število potnikov, ki so prišli v Koper, naraslo s 1100 na več kot 115.000 na leto. Mačkovo podjetje ima trenutno od nekdanjih osmih zaposlenih le še enega. »Ostajam optimističen, da se bodo vsaj do poletja razmere umirile,« pripomni.

Med potniki, ki bodo letos predvidoma obiskali Koper, bodo po Mačkovih besedah prevladovali evropski državljani, saj so letalske povezave – zdaj bolj kot kadarkoli prej – slovenska šibka točka. Med ladjami, ki naj bi prišle v Koper, tudi ne bo več Coste Crocere in MSC, ki imata poslovni dogovor za uporabo terminala v Trstu (tako imenovani home port). »Koper bi moral investirati v prenovljeni terminal, opremljen z vsem potrebnim, ki bi omogočal zamenjavo potnikov in ne le dnevni privez potniških ladij. Načrti za to so že zdavnaj narejeni, žal pa njihove uresničitve še ni na vidiku,« pove.

Potniške ladje

Ob tem poudari, da je v bližini koprskega potniškega terminala garažna hiša, kar bi omogočalo prihode turistov, ki bi se lahko sem pripeljali z avtomobilom iz številnih zalednih držav – denimo Avstrije, Nemčije, Madžarske, Češke in Slovaške. »Omejitve za pristanek križark v Benetkah spodbujajo iskanje novih lokacij v okolici, pri čemer je Trst v zvezi s tem naredil že precej korakov naprej, da bi to čimbolj izkoristil,« nadaljuje. Maček poudarja, da Slovenija povsem izpolnjuje pričakovanja ladijskih turistov, ki jih zanimajo predvsem trajnostno naravnane in zelene destinacije.

Potniki s križark si na enodnevnih izletih pri nas radi ogledajo Piran, Ljubljano, Postojnsko jamo, Lipico in Bled, odprti pa so tudi za nekoliko manj klasično ponudbo. Eno od takih »odkritij« je tudi vasica Padna na piranskem podeželju, kjer so potniki z ladij lahko pokramljali z domačini in se seznanili z njihovimi lokalnimi pridelki. Vaščani pa so imeli od tega dodatni zaslužek. Sogovornik je ponosen tudi na koncerte, ki jih je za obiskovalce z ladij priredil na koprskem Titovem trgu in upa, da bo spet dobil priložnost, saj so bili med gosti izjemno dobro sprejeti.

Za novo leto ujeti v lizbonskem pristanišču

Dogodki, povezani s ponovnim razmahom pandemije zaradi različice novega koronavirusa omikron, pa po lanskoletni oživitvi trga spet ogrožajo številne načrte v turizmu. To je pokazala tudi zaustavitev križarke v Lizboni, ko je bila namenjena na novoletno praznično plovbo do Madeire. Med ladijskim osebjem so namreč izbruhnile okužbe, zato so tudi vkrcane potnike zadržali pet dni, ladja pa ni zapustila lizbonskega pristanišča. Na križarki z imenom Aida Nova je bilo 2844 potnikov in 1353 članov posadke. Med slednjimi jih je bilo 52 pozitivnih na testu za novi koronavirus, v naslednjih dneh pa je število okuženih naraslo na 68, vključno s peščico potnikov. V krovni ladijski družbi Carnival Corporation so poudarili, da so bili člani osebja in potniki, starejši od 12 let, vsi cepljeni in poleg tega še dodatno testirani s hitrim antigenskim testom.

Ladjarji razmišljajo tudi o obveznem tretjem cepljenju

Tudi v Združenih državah Amerike je zaradi naraščajočega novega pandemičnega vala trenutno pod drobnogledom njihovih centrov za preprečevanje in obvladovanje bolezni 86 križark, na katerih naj bi odkrili okužbe. Ladje sicer nadaljujejo s plovbo, a so prihodnja križarjenja odsvetovana.

Zaustavitev križarke v Lizboni, ki je bila namenjena na novoletno praznično plovbo do Madeire, zaradi izbruha okužb, je ponovno pretresla industrijo križarjenj. FOTO:  Patricia De Melo Moreira/AFP

V mednarodnem združenju ladjarjev – Cruise Lines International Association – poudarjajo, da tesno sodelujejo z epidemiološko stroko, prav tako so številni njihovi člani napovedali dodatne zaščitne ukrepe pred širjenjem okužb – od pogostejšega testiranja in strožjih ukrepov pri nošenju mask do novih zahtev, da naj bodo potniki in posadka cepljeni s poživitvenim odmerkom.
Potniške ladjarske družbe so imele v preteklih dveh letih zaradi zaustavitve dejavnosti milijardne izgube, nanje pa je vezana še cela vrsta spremljajočih dejavnosti. Industrija križarjenj, ki je v letih pred pandemijo dosegala rekordne rasti in je privabila okoli 30 milijonov potnikov na leto, je bila skorajda povsem paralizirana. Posamezne potniške ladje so ponekod – med drugim tudi v Italiji in Nemčiji – poskusno plule le z domačimi potniki, cene pa so močno spustili, prav tako so precej zmanjšali število potnikov na krovu.