Načrtovano je bilo, da bodo omenjena predloga zakonov predstavili že prejšnji petek, a je tiskovna konferenca zaradi neodložljivih obveznosti ministra za zdravje odpadla. Slišati je sicer, da predlog zakona o ZZZS ni bil usklajen s strateškim svetom, zato je bila konferenca preklicana. Predlog, ki ga bodo danes predstavili javnosti, tako že vsebuje nekatere pripombe članov strateškega sveta, ne pa še vseh. Vsebino novih predlogov zakonov za zdravstveno reformo smo v Delu že predstavili.

Omenjena predloga so danes obravnavali tudi na ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ob 14.30 pa ju je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan predstavil širši javnosti. Tiskovno konferenco si lahko ogledate spodaj.

V najkrajšem času bo ESS, ki je bil danes do predlogov zakonov - predvsem do zakona o ZZZS precej kritičen, formiral skupine in bodo začeli socialni dialog. Tridesetdnevna javna obravnava predlogov pa se je začela po koncu novinarske konference. Ob tem minister za zdravje ne dvomi, da bo razprava burna. Verjame pa, da lahko dosežemo širši nacionalni konsenz o zdravstvu, saj so spremembe nujne in neizogibne. Želijo si podporo koalicijskih in opozicijskih strank. »V zakonodajni postopek si želimo dati čim bolj usklajene predloge.«

Reforma zdravstvenega sistema je po ministrovih besedah konkretna vsebinska sprememba zakonov, ki predstavljajo konkretne rešitve v korist državljana in pacienta. Iz novih zakonov bodo lahko sledile razbremenitve zaposlenih v zdravstvu in izboljšanje kakovosti njihove obravnave.

Osnutek zakona o ZZZS, ki ga je predstavila državna sekretarka Tjaša Vidic, med drugim predvideva več sprememb pri upravljanju zdravstvene blagajne. Število članov skupščine bi s 45 zmanjšali na 11, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodila tričlanska uprava, je razvidno iz osnutka zakona. Zakon bi se začel uporabljati 1. septembra 2023, ko bi vlada zamenjala tudi poslovodstvo zavoda.

Veliko več pristojnosti naj bi z novim zakonom pridobil tudi zdravstveni minister, ki bi prejel pristojnosti, da sam sprejema odločitve, ki so sicer po zakonodaji v pristojnosti skupščine ali uprave zavoda. Zavodu bi tako lahko predlagal, katere akte naj sprejme, v kolikor pa ga ne bi upoštevali, bi lahko minister takšen akt sprejel tudi sam.

Osnutek zakona o ZZZS ni takšen, kot si ga delodajalci želijo. »Predlagane spremembe ne gredo v pravo smer, kajti popolnoma se oslabi vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini,« pa je v izjavi za medije po izredni seji ESS dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Temu pritrjuje tudi podpredsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut, ki je sicer tudi predsednik skupščine ZZZS. Z zakonom, ki po njegovih besedah vodi v privatizacijo, niso zadovoljni. Nekateri člani ESS so se spraševali tudi, zakaj je za predlagane rešitve potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo obstoječega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Informatizacija

Predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu je predstavila dr. Alenka Kolar, v. d. direktorata za digitalizacijo v zdravstvu.

Ta predvideva, da bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v centralni zdravstveni informacijski sistem. Za vzdrževanje in razvijanje centralnega sistema bi oblikovali javno podjetje. Zakon namesto dosedanjih okoli 80 zbirk podatkov določa šest krovnih zbirk podatkov, kamor je mogoče umestiti vso potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke. Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bi bila več potrebna, saj bo njeno vlogo prevzela nova biometrična osebna izkaznica. Sredstva bi zagotovili iz proračuna, ZZZS in evropskih sredstev.

Ministrstvo za javno upravo bo našlo tudi denar za starejše od 75 let, ki jim ni treba več zamenjati osebne izkaznice, da bodo to lahko storili.

Podatki pacientov bodo dobro varovani, dostop do njih bo imel vedno le osebni zdravnik, pa tudi zdravnik, kamor je pacient napoten. Nadzorovano bo, kdo je v podatke vpogledoval, za nepooblaščene poglede so predvidene kazni.

Ta dva zakona, ki sta siamska dvojčka, bi morala biti po besedah ministra v celoti implementirana do 1. januarja 2026.

Irena Ilešič Čujovič, predsednica upravnega odbora ZZZS je po današnjem ESS dejala, da povezave s siamskimi dvojčki ne razume. Edina povezava, ki jo vidi, je pravna podlaga za možnost povezovanja podatkov, ki jih ministrstvo v tem trenutku ne more pridobiti. To je po njenem mnenju čisto premalo za to, da se dva taka sistemska zakona sprejemata na tak način.