Proti širjenju virusa s še ostrejšimi ukrepi

V ponedeljek bodo prvi cepljeni oskrbovanci domov za starejše, kjer je epidemija covida-19 zahtevala polovico vseh smrti, prejeli že drugo dozo cepiva. Nadaljuje se tudi cepljenje najbolj ogroženih in starostnikov zunaj domov, med katerimi je vse več okužb. Ali nam kljub vsem ukrepom grozi tretji val, otežen s sezonskimi dihalnimi obolenji, ali nam ga bo uspelo zajeziti ter pravočasno cepiti dovolj ljudi, predvsem najbolj ogroženih, in se tako ogniti najhujšemu?

Bolnišnice so že mesece na robu zmogljivosti, hospitaliziranih je med 1200 in 1300 bolnikov s covidom-19. Glede na projekcije razvoja epidemije bodo po besedah koordinatorja za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Roberta Carotte v tretjem valu potrebovali okoli 1500 postelj, kar je deset odstotkov več od maksimalnih zmogljivosti, s katerimi so razpolagali sredi decembra. Kot že ves čas epidemije pa težava ni v številu postelj, temveč potrebnem kadru, ki je izgorel in tudi sam bolan.

Ob nespremenjenih podatkih o širjenju okužbe se zaostrenim ukrepom ne bo mogoče ogniti, kar je v minulih dneh že napovedal predsednik vlade Janez Janša. Kot pravi, bomo »prisiljeni v popolno zaprtje«, zaprl naj bi se tudi »pomemben del gospodarstva«, gibanje bi lahko omejili na 50 metrov od doma. Da je to neizbežno, če želimo zmanjšati pretok okužb, meni tudi dr. Alojz Ihan, ki je v pogovoru za RTV Slovenija dejal, da bomo sicer z delnimi ukrepi zgolj podaljševali agonijo in upali, da ne bomo presegli zmogljivosti bolnišnic. Hkrati priznava, da bo po treh mesecih »mučenja Slovence težko angažirati za tako radikalen ukrep«.

Ali se tretjemu valu lahko izognemo?

Ob opozorilih pred tretjim valom se marsikdo vpraša, ali je drugi dejansko že za nami. Vprašanje je, kaj pojmujemo z izrazom tretji val, odgovarja dr. Matjaž Leskovar z Instituta Jožef Stefan: »Če si pod tretjim valom predstavljamo morebitno ponovno rast trenutnega drugega vala, lahko porast, če nismo dovolj pazljivi, nastopi kadarkoli.« »Novi tretji val« pa nas morebiti dohiti jeseni, ko bomo že dodobra precepljeni … Večja težava bi bila ponovna rast drugega vala, do katerega po Leskovarju preprosto ne sme priti.

Eno večjih groženj predstavljajo nove oblike virusa. »Posebna pozornost z vzdrževanjem razdalje in vsem ostalim velja zaradi novih variant virusa, ki nas lahko presenetijo. Trenutno še ne krožijo po Sloveniji, vendar moramo narediti vse, da čim bolj omejimo kroženje, dokler ne pridemo do učinkovite precepljenosti. Ker nas sicer lahko ta virus, ki je bolj prenosljiv, že naslednji dan zelo preseneti in bi lahko katastrofalno poslabšal situacijo,« pojasnjuje predstojnik Centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) dr. Mario Fafangel, ki pravi, da epidemiološki kazalniki niso dobri, da položaj ni dober, je pa razmeroma stabilen.

Opozorilom pred novim sevom se pridružuje tudi Leskovar. »Če je novi sev morebiti že prisoten tudi pri nas, pomeni, da se že širi s hitro eksponentno dinamiko, vendar za zdaj še pod našim radarjem.« Z naraščajočo precepljenostjo in prekuženostjo je mogoče novi sev »razorožiti, preden mu uspe prevzeti dominantno vlogo«.



Kot v imenu ekipe na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani zatrjuje Maja Pohar Perme, pa obstaja »precejšnja verjetnost, da se tretjemu valu v tem trenutku lahko izognemo«. Kako? Z neprestanim aktivnim sledenjem stikom in izdajanjem karantenskih odločb. To dvoje je ključno za nadzor epidemije. »Treba je takoj ponovno uvesti vsaj delno sledenje stikom in s tem izdajanje karantenskih odločb tistim dejavnostim, pri katerih je dovoljenih oz. nujnih več stikov in nimajo možnosti dela od doma. Hkrati je nujno drastično povečanje kapacitet za aktivno sledenje.« V skladu z modeli je to najučinkovitejša pot k znižanju števila okuženih in hkrati možnosti delnih sprostitev ukrepov, poudarja Permetova.

Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica infekcijske klinike UKC Ljubljana, v skrbi, da tretji val lahko nastopi kot posledica nedavnih praznikov, vendarle upa, da bo breme respiratornih okužb, katerih glavnina običajno nastopi proti koncu januarja, v letošnji zimi relativno majhno. »Tudi po poročilih od drugod morda ne bo predstavljalo takega problema kot druga leta,« dodaja.

Rastejo okužbe med starostniki zunaj domov

Toda medtem ko je začelo število okužb v domovih za starejše (DSO) upadati, se na drugi strani povečuje število okuženih, starejših od 75 let zunaj DSO. Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije, pričakuje, da se bodo glede na vse cepljene in vse prebolevnike v DSO razmere postopoma umirjale. Mnogo večji podvig bo cepljenje starejših zunaj domov. Odziv je zelo dober, dodaja, bo pa treba poskrbeti, da bo cepljenje dostopno vsem – nepokretnim in gibalno oviranim, ki ne morejo do cepilnega mesta, starejšim, ki živijo sami in nimajo svojcev, prebivalcem manjših in bolj odročnih krajev z manj dostopnim javnim prevozom. Število aktivnih okuženih v segmentu prebivalstva nad 74 let zunaj DSO se je letos povečalo za 29 odstotkov in preseglo število okuženih v DSO. V tem trenutku je ključno najti način, kako ustaviti rast prvih.

Množično testiranje bi moralo začeti dajati rezultate

Splošne razmere se sicer umirjajo. Ponovoletni skok, ki je bil pretežno posledica povečanega števila testov, je praktično odpravljen. Kljub temu, da je zdaj dnevno število testov dvakrat večje kot pred prazniki, se število okužb približuje predprazničnim vrednostim. Slovenija je zdaj med državami, ki največ testirajo. Dnevno opravimo okoli šestino več PCR testov kot Avstrija in nekoliko več kot Italija. To bi se moralo zdaj začeti poznati v zmanjševanju števila okuženih – podobno kot se je v Avstriji, kjer je približno tri tedne po množičnem testiranju prišlo do zmanjšanja okužb.