Prirejali javne razpise in izbirali favorizirane ponudnike

Celjski kriminalisti so končali preiskavo zaradi sumov korupcijskih kaznivih dejanj v javnem zdravstvenem zavodu in kazensko ovadili 15 fizičnih in šest pravnih oseb, so povedali na novinarski konferenci Policijske uprave Celje in generalne policijske uprave. Osumljeni so med letoma 2022 in 2024 s sredstvi zavoda, ki je z zakonom zavezan k izvajanju primarne zdravstvene dejavnosti, razpolagali negospodarno in netransparentno. Po poročanju STA gre za Zdravstveni dom Žalec.

Njegova direktorica Hana Šuster Erjavec je povedala, da na začetku leta 2024 v zavodu potekala hišna preiskava zaradi kaznivih dejanj s področja korupcije. Celjski kriminalisti so v zavodu preiskovali področje evidenčnih javnih naročil. ZD Žalec je preiskovalnim organom omogočil dostop do želenih podatkov in sodeloval pri hišni preiskavi, zaradi postopkov, ki še vedno tečejo, pa zavod trenutno več informacij ne more dati, je dejala. Ena od osmljenih oseb po njenih besedah ni bila več zaposlena v ZD Žalec, ko je potekala preiskava, drugi osumljeni pa je od preiskave odsoten s svojega delovnega mesta, a je še vedno zaposlen v ZD Žalec.

Kot so predstavniki PU Celje zapisali v sporočilu za javnost, so za storitve v okviru evidenčnih javnih naročil izbirali favorizirane ponudnike, ki so tudi priskrbeli konkurenčne ponudbe, kar pomeni, da je zavod postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, in ne v skladu z načeli zakona o javnem naročanju.

Eden od osumljenih je favoriziranim ponudnikom v zameno za nedovoljeno nagrado v višini od deset do 15 odstotkov vrednosti posla omogočal sklenitev posla z zavodom, pri čemer je ravnal očitno v nasprotju z določbami zakona o javnem naročanju in načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, načelom o zagotavljanju konkurence med ponudniki in predvsem načelom enakopravne obravnave ponudnikov, so zapisali v sporočilu. 

Z ravnanji ovadenih oseb je bila ZD Žalec povzročena velika premoženjska škoda, saj je vrednost posameznih poslov znašala od nekaj tisoč evrov do več kot 80.000 evrov. »Zlorabili so zakon o javnem naročanju, predvsem evidentiranje javnih naročil v majhnih vrednostih. Osumljenci so prilagajali razpise in vrednosti poslov z dajalci daril in posle dogovorjeno podražili za 15 do 30 odstotkov,« je pojasnil vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto s Policijske uprave Celje Ervin Stojnšek. Razliko sta v žep pospravili obe strani, dajalci in prejemniki storitev in daril.

Osumljenci so darila prejemali v gotovini ali v obliki plačanih gradbenih in vzdrževalnih del na objektih, kjer živijo, oziroma na domovih. V enem primeru so ugotovili, da so plačali tudi potovanje v New York, je še poročal portal 24ur.

Kot so ugotovili policisti v preiskavi, so se dogovarjanja nanašala na investicije oziroma materialno-tehnična sredstva ter storitve, potrebne za nemoteno delovanje javnega zavoda, ne pa na dobavo medicinske opreme oziroma zdravil.

Korupcijo je treba ustaviti

»Zavedati se moramo, da je vsak evro, ki je v državi izgubljen zaradi korupcije, denar, ki bi lahko izboljšal javne storitve za državljane. Najbolj izpostavljena področja s tveganji za korupcijo so med drugim javna naročila, zdravstveni sektor, finančni sektor, gradnja, šport. Tudi podatki evropske komisije za leto 2024 kažejo, da so javna naročila najbolj tvegano področje, saj javne institucije v EU porabijo dva trilijona evrov za javna naročila, kar predstavlja 14 odstotkov celotnega BDP v EU. Glede na ocene evropske komisije se za različne oblike podkupnin porabi od 13 do 25 odstotkov vrednosti pogodb,« so opozorili v sporočilu za javnost. 

Da so javna naročila eno od bolj izpostavljenih področij v Sloveniji, ugotavlja tudi slovenska policija. Prej predstavljen primer je le eden od primerov večjih preiskav v zadnjem obdobju. V letu 2024 je policija na pristojna državna tožilstva poslala kazenske ovadbe za 98 (105 v letu 2023) korupcijskih kaznivih dejanj in 604 (107) kazniva dejanja z elementi korupcije. Za več kot 72 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj so bili dokazi zbrani s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov.

Odkrita kazniva dejanja korupcije so, kot so dodali, le vrh ledene gore celotne korupcijske kriminalitete. »Policija več kot 80 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj odkrije sama. Pomembna je kultura prijavljanja javnih uslužbencev kot tudi zaposlenih v zasebnem sektorju. Samo zavračanje in ignoranca na ponujanje podkupnin in daril ni dovolj, saj gre za dokončano kaznivo dejanje, treba je storiti korak dlje in takšna dejanja nemudoma prijaviti policiji. Samo na tak način bomo lahko posegli v ustaljene korupcijske vzorce in jih preprečili. V lanskem letu je policija obravnavala nekaj primerov korupcije, kjer so javnim uslužbencem stranke v postopku ponujale podkupnino za ugodnejšo ali hitrejšo izvedbo javnih storitev. Kar nekaj uslužbencev je to prijavilo policiji. To je edini način za dvigovanje integritete javnih storitev in preprečevanje nadaljnjega širjenja korupcije.«

Policija je v lanskem letu poleg že omenjenega področja javnih naročil obravnavala korupcijska kazniva dejanja uradnih oseb na različnih ravneh organiziranosti, predvsem v upravnih enotah lokalnih skupnosti. Najpogosteje pri reševanju vlog na upravnih enotah in drugih organih, kot so postopki za izdajo gradbenih dovoljenja. Obravnavani so bili tudi primeri ponujanja podkupnine policistom, pridobitev podatkov iz sodnih vpisnikov, pridobitev različnih zdravniških potrdil, vplivanje na imenovanje javnih funkcionarjev in različne zlorabe odgovornih oseb v gospodarstvu.

»Dejstvo je, da je korupcija specifična kriminaliteta, ki se od splošne kriminalitete razlikuje v tem, da zunanji javnosti ni vidna in pogosto tudi ni neposrednega oškodovanca, saj vsi v zaprtem krogu delovanja pridobijo določene koristi, škodo pa je povzročena državi, kar se kaže v slabših in dražjih storitvah,« so še opozorili.