Zaradi korupcije imamo dražje ceste in zdravstvo

Čeprav imamo v Sloveniji razmeroma dobro regulativo za zagotavljanje transparentnosti in preprečevanje korupcije, ta ostaja velika težava tudi za gospodarstvo, saj zmanjšuje konkurenčnost naše države. Zato je pet gospodarskih združenj skupaj s Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) pristopilo k pobudi za zmanjšanje korupcije pod geslom: gradimo prihodnost s poštenim poslovanjem in sodelovanjem.

Potem ko je lani podobne zaveze sprejel Klub slovenskih podjetnikov (SBC), zdaj ta prizadevanja podpirajo tudi Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov.

Po računskem sodišču hude kritike glede nakupa računalnikov tudi s KPK

Predsednik KPK Robert Šumi je povedal, da imamo po oceni OECD v naši državi zgledno urejeno regulativo za preprečevanje korupcije. Povsem obratna pa je slika indeksa zaznave korupcije, saj pri tem Slovenija zaostaja za drugimi državami članicami. Tudi po letošnjih podatkih Euobarometra o razširjenosti korupcije v EU smo med najslabšimi. V Sloveniji naj bi bil delež razširjene korupcije kar 95-odstoten, medtem ko povprečje Unije znaša 68 odstotkov. »Naš razkorak med regulativo in prakso je prevelik,« je opozoril Šumi in dodal, da brez sodelovanja gospodarstva ne bo napredka.

Nujna nova resolucija

Prepričan je, da si Slovenija zasluži napredek na tem področju. To je po njegovem mnenju na dolgi rok mogoče doseči s sprejetjem nove resolucije za preprečevanje korupcije in vzgojo oziroma izobraževanjem. Poleg tega pa je po Šumijevih besedah nujno prevzemanje odgovornosti pristojnih. »Dokler ne bo prevzemanja odgovornosti in individualnega sankcioniranja, ne bo napredka. Samo korenček oziroma preventiva ne bo dovolj,« je dejal.

»V gospodarstvu podpiramo vsa prizadevanja za preprečevanje korupcije, saj to vpliva na konkurenčnost,« je povedal predsednik GZS Tibor Šimonka in poudaril, da tega ne podpirajo le iz moralnih in etičnih razlogov, ampak ker to zmanjšuje konkurenčnost. Ponazoril je, da to na primer zaradi preferiranja določenih poslovnih partnerjev pomeni dražje ceste in dražje zdravstvene storitve, kar na koncu plača gospodarstvo. Opozoril je še, da je treba ustrezno urediti obremenitev plač, saj sedanji sistem vodi v iskanje obvodov, kar povečuje koruptivna tveganja.

Prenormiranost

Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič pa je menil, da je nujno vrniti zaupanje v poštene prakse. Izpostavil je problem prenormiranosti: »Prenormiranost je rezultat nezaupanja med javnim in zasebnim. Predpisi so dobri, a se vse poruši v praksi.« Na prenormiranost je opozorila tudi predsednica TZS Mariča Lah, saj da se z nenehnimi parcialnimi posegi v zakonodajo ustvarja negotovost, pri tem pa se ne zagotovi ustreznega nadzora. Predsednik OZS Blaž Cvar pa se je v povezavi s tem zavzel za debirokratizacijo, saj da je prav birokracija pomemben vir korupcije. Za vzor je navedel nemški program.

Marjan Trobiš iz Združenja delodajalcev Slovenije pa je spomnil na nujnost etičnega poslovanja podjetij, ki mora zadevati tudi dobavitelje in odnos do zaposlenih. Pojasnil je, da se vse več podjetij odloča za sprejemanje etičnih kodeksov. Pred leti je bilo takih podjetij tri odstotke, danes jih je deset.