V nadaljevanju preberite:

Beti Burger se je s Hinkom Šoštaričem pogovarjala o pustnih temah, o tem, da začne prve maske izdelovati že avgusta in da je vanje vloženo veliko časa, truda in ljubezni. Brez vsega tega, brez predanih ljudi s Ptujskega z okolico, kurentovanja ne bi bilo. Pred njegovo domačo hišo v Sodincih ga je fotografiral Jože Suhadolnik.

Častni naziv princ karnevala, kot piše na spletni strani o kurentovanju, se podeli tistemu, ki se je izkazal z delom na družbenem in kulturnem področju in je s svojim aktivnim delovanjem širil prepoznavnost in pomen kurentovanja ter prispeval k ohranjanju dediščine kurenta in bogate pustne tradicije na Ptujskem. Aktualni princ je s pustnimi maskami povezan že vse življenje. Ko je bil majhen, je njegova mama vedno izdelovala maske, da so lahko šli na karneval. Potem so se jih lotili sami – različnih etnografskih mask, kot so kurenti in ruse. Bili so samouki. Seveda pa o izdelavi mask veljajo stroga pravila, sploh tistih, ki so etnografsko zaščitene.

Če se priprave na kurentovanje začnejo že za mali fašenk, torej za martinovo, se pri Šoštaričevih začnejo že bistveno prej. Avgusta. »Odkar smo pred dvanajstimi leti ustanovili društvo, z ženo ustvarjava te najine prepoznavne maske z velikimi glavami. Že zgodaj začneva razmišljati, v kaj bi se lahko našemili prihodnje leto. Seveda si želiva, da bo maska všeč tudi drugim. V društvu so vajeni, da se to odločiva midva, navsezadnje bi bilo težko, če bi imel vsak svojo idejo. Potem si izmisliva še koreografijo oziroma vse, kar sodi k maskam in njihovi predstavitvi.« Avgusta že nastane prva maska, saj jih mora do pusta izdelati okrog 60. »Maske naredim sam, drugi pa mi pomagajo zašiti obleke. Dela je skoraj za vsak večer, za eno masko porabim praktično ves dan,« razlaga Hinko.