Cesta proti Hrvaški med tvitom in resničnostjo

»Obalo bomo razbremenili tranzita in jo naredili turistično še bolj zanimivo,« je čivknil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki se je pred dnevi sestal z župani slovenske Istre glede gradnje hitre ceste proti Hrvaški. Kdaj pa se bo mogoče po njej zapeljati, si nihče ne upa napovedati. Odsek Koper–Dragonja se namreč še kar projektira – neuradno naj bi gradbeno dovoljenje pridobili po letu 2024. Ta odsek naj bi zgradili pred povezavo Jagodje–Lucija (ki je sicer z dokumentacijo že v sklepni fazi), da bi se izognili dodatnim prometnim zagatam domačinov.



Z zgraditvijo odseka hitre ceste Koper–Dragonja bi tja preusmerili tranzitni promet, medtem ko bi bilo nadaljevanje hitre ceste od Izole do Lucije namenjeno predvsem somestni povezavi v slovenski Istri. Župani Kopra, Izole, Pirana in Ankarana so ministra seznanili s svojim enotnim stališčem, da mora imeti gradnja odseka hitre ceste Koper–Šmarje–Dragonja prednost pred povezavo Jagodje–Lucija, četudi je za zadnjo že izdelan državni prostorski načrt in so za cesto odkupili tudi skoraj vsa zemljišča.

Kot je pojasnil poslanec SMC Gregor Perič, ki prihaja iz Izole in je prav tako sodeloval na sestanku, je ministrstvo za infrastrukturo želelo pri županih preveriti, ali ne bi bilo vendarle smiselno najprej zgraditi odseka Jagodje–Lucija, ki bi ga lahko dokončali v prihodnjih petih letih. A so bili župani Kopra, Izole, Pirana in Ankarana proti. Zavzeli pa so se za pospešitev načrtovanja odseka med Koprom in Dragonjo.
 

Obremenjujoči tranzit proti Hrvaški

Razlog za tako zavzemanje županov je, da bi nov odsek hitre ceste Jagodje–Lucija prevzel ves tranzitni promet proti hrvaški Istri in bi s tem povzročil še hujše težave domačinov. Ti so, predvsem na območju Lucije in Sečovelj, že zdaj obsojeni na mučne cestne zastoje ob poletnih konicah, ki vodijo proti hrvaški meji. V piranski občini so v zadnjih letih poskušali stisko domačih voznikov omiliti s tem, da so prepovedali tranzitni promet vsaj na lokalnih cestah.



Hkrati so štirje župani občin slovenske Istre pred časom prosili urbanista Janeza Koželja in načrtovalca prometa Andreja Cvara, da s sodelavci izdelajo študijo drugačne ureditve nadaljevanja obalne hitre ceste od Izole proti Luciji in Padni. Ta je namesto različice štiripasovne hitre ceste po že potrjenem državnem prostorskem načrtu predvidela dva kraka dvopasovne ceste. Prvi bi iz izolskih Jagodij zavil skozi predor Mala Seva proti Luciji, drugi cestni krak pa bi s predorom pod Cetorami pripeljal na cesto Šmarje-Dragonja blizu vasi Padna. Če bi se lokalna politika zavzela za spremembo poteka že potrjene trase, za katero je bilo porabljenih že 23 milijonov evrov, bi to poleg stroška zahtevalo tudi ponovitev postopkov za umestitev projekta v prostor.


 

Dolgotrajno cestno načrtovanje

»Za hitro cesto na odseku Koper–Dragonja je v pripravi državni prostorski načrt. Trenutno poteka izdelava dodatnih strokovnih podlag za optimizacijo trase na podlagi predlogov občin Koper in Piran, ki sta jih občini podali na javni razgrnitvi osnutka dokumenta,« pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor, ki je nosilec projekta. Javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta za cestni odsek Koper–Dragonja je bila sicer pred skoraj petimi leti. Časovnega okvira gradnje pa uradno niso mogli napovedati. Kot še dodajajo na ministrstvu, trenutno preverjajo rešitve na območju Kopra, kjer naj bi delno prekrili hitro cesto ter s tem povezano ureditev za zagotavljanje poplavne varnosti. Občina Piran pa mora čim prej potrditi izboljšano rešitev za zmanjšanje negativnih vplivov hitre ceste na območju naselja Dragonja.

Koprski župan Aleš Bržan naj bi se z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem v kratkem sestal tudi na temo širitve bertoške in srminske vpadnice, ki vodita proti pristanišču, ter Šmarske ceste v Kopru, ki že prav tako več let čakajo na dokončanje projektne dokumentacije.