Priložnosti in izzivi domačega trga z odpadno embalažo

Slovenija ima enega manj urejenih trgov upravljanja z odpadki. V preteklih letih je vlada problem nakopičenih odpadkov pri izvajalcih javnih služb reševala z interventnimi zakoni ter dodatnimi proračunskimi sredstvi. Da je za ureditev področja upravljanja z odpadki nujno sodelovanje med različnimi podjetji in sektorji, so se strinjali udeleženci spletnega posveta v organizaciji Alumni kluba Ekonomske fakultete in poudarili, da bi morala država v vlogi koordinatorke odigrati vidnejšo vlogo.

»Sodelovanje in sinergija sta na tem področju ključnega pomena. Država bi morala v tem primeru nastopati kot koordinator med različnimi deležniki, vendar pri pripravi predloga zakona o varstvu okolja, ZVO-2, z zunanjimi akterji niso sodelovali,« je poudaril dr. Sašo Polanec, predavatelj Ekonomske fakultete ter dodal, da bi morala biti koordinacija s strani države boljša tako v začetnih fazah priprave zakona kot tudi kasneje pri nadzoru zakonodaje.

Bojan Tavčar z Javne agencije republike Slovenije za varstvo konkurence je opozoril, da je trg upravljanja z odpadki v Sloveniji med bolj netransparentnimi. »Ne razpolagamo s pravimi podatki, pojavljajo pa se tudi očitki o pritiskih različnih interesnih skupin,« je kot glavne izzive trga izpostavil Tavčar ter dodal, da bi morala prihodnja zakonodaja več poudarka dati mehanizmu učinkovitega nadzora. Pri novem predlogu ZVO-2 je po njegovem mnenju težava predvsem v tem, ker ta ni skladen z evropskimi trendi in trendi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »ZVO-2 prinaša monopolno ureditev in dokazano je, da takšne omejitve trga vodijo v zmanjšanje števila inovacij in višanje cen,« je še dodal. Da monopol ni najustreznejša rešitev se je strinjal tudi Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, saj bi ta »z zvišanjem cen v največji meri škodoval predvsem malim podjetnikom in obrtnikom«.

Slovenija bi se morala pri urejanju področja zgledovati po tujih državah, na primer Nemčiji in Avstriji, je bilo še slišati na posvetu, saj je monopol z vidika konkurence problematičen, podobne prakse pa so se v preteklosti že izkazale za neučinkovite. Hkrati je treba vzpostaviti boljši in reden pregled nad trgom, za kar bi lahko poskrbela ustanovitev posebne agencije. Polanec je kot primer dobre prakse izpostavil Nemčijo. Slednja je kot mehanizem učinkovitega nadzora na trgu ustanovila posebno agencijo, ki bi jo zaradi premalo inšpektorjev, nizkih kazni, slabega nadzora in na splošno neustreznega regulativnega okvira po Polančevem mnenju potrebovali tudi v Sloveniji.