Prijeten vikend v skrbi za zdravje

Lepo vreme vabi v naravo, a kaj, ko nas pravila vedenja med epidemijo omejujejo tudi pri prostočasnih dejavnostih in rekreaciji v naravi, čeprav je dovoljeno gibanje znotraj statistične regije. Prejšnji konec tedna so policisti in inšpektorji preverjali rekreativce v najbolj priljubljenih središčih in jih zaradi prezasedenih parkirišč zavračali. Zdaj opozarjajo, da naj ljudje ne preizkušajo trdnosti nezanesljivih ledenih ploskev na jezerih in bajerjih.

Bajerji, ribniki in jezera ob nizkih temperaturah sicer zamrzujejo, večja in pretočna jezera najpočasneje. Blejsko jezero ima tako na primer trenutno nekaj manj kot pet stopinj Celzija in seveda še ni zamrznjeno, tamkajšnji turistični delavci pa napovedujejo, da utegne glede na vremensko napoved zamrzniti v prihodnjih dneh. A to še ne pomeni, da bo varno za drsanje. Opozarjajo, da bo jezero začelo zamrzovati neenakomerno in da se lahko zgodi, da bo na nekaterih predelih led že dovolj debel za hojo, drugod pa ne, zato hojo in drsanje po njem odsvetujejo. Na Bledu skrbi za reševalno službo Društvo za podvodne dejavnosti Bled.

​Na ljubljanskem Koseškem bajerju, ki še zdaleč ni dovolj zamrznjen, pa so imeli sredi tedna redno letno usposabljanje za reševanje na ledu v Gasilski brigadi Ljubljana. Poročali smo o reševanju otrok iz ribnika. V Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib opozarjajo, da led na Koseškem bajerju, katerega obala je spet prosto dostopna, vabi obiskovalce, a je lahko gibanje po njem izjemno nevarno. »Preverjanje nosilnosti z metanjem kamenja in palic na led ni niti učinkovito niti primerno, saj se palice ob odjugi ujamejo na rešetko izliva bajerja, jo mašijo, to pa povzroči dvig gladine vode.«

Kdo preverja debelino ledu

Vsekakor sta drsanje in hoja po zaledenelih vodnih površinah slej ko prej odgovornost vsakega posameznika. Zakon o varstvu pred utopitvami določa, da na zaledenelih vodnih površinah pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti dovoli hojo, drsanje ali druge dejavnosti na ledu le v času, ko je zaledenela površina varna. Varnost ugotavlja pooblaščena pravna ali fizična oseba. Iz celjske občine so tako sporočili, da niso nikogar pooblastili, niti nihče ne preverja debeline ledu na Šmartinskem jezeru, ki po njihovem mnenju tudi ni varno, niti primerno za drsanje, poleg tega ob njem ni primerne opreme za reševanje. Povejmo še, da je ljubljanska občina lani ob Koseškem bajerju za vsak primer namestila reševalne obroče.

Podobno kot v Ljubljani tudi v mariborski mestni občini (MOM) primernih naravnih površin za drsanje, razen Treh ribnikov, ki so zamrznjeni, a se ljudje po njih ne drsajo, ni. Opozarjajo pa, da za drsanje v naravi velja podobno kot za kopanje v poletni sezoni, da je namreč tam, kjer ni izrecno prepovedano, dovoljeno, a na lastno odgovornost. Potrebna je zdrava pamet pri hoji ali drsanju na zaledenelih površinah (jezerih, mlakah, gramoznicah), so še zapisali v MOM.

Tekaške proge

V obljubljanski občini Brezovica varnosti drsanja in debeline ledu ne preverjajo, saj drsanje ni uradno organizirano in zamrznjeno Rakiško jezero ni uradno urejeno drsališče. So pa ob jezeru tudi opozorilni napisi, da je drsanje dovoljeno na lastno odgovornost. Sicer pa je Rakitna med vikendi zelo priljubljen izletniški cilj – tako zelo, da so prav vsa parkirišča, plačljivo ob Rakiškem jezeru, pa tisto ob šoli, v vasi, ob cesti in pri nekdanjih skakalnicah, nabito polna, zato se ljudje razočarani obračajo. Na Rakitni, kjer je zdaj ob nizkih temperaturah okrog 25 centimetrov snega, je poleg jezera tudi še veliko primernih prostorov za sankanje, domačini so uredili tudi tekaške proge.

Te so urejene tudi v številnih gorenjskih občinah, kjer je dovolj snega. V Kranju ga je sicer premalo, pojasnjujejo pa, da kljub nizkim temperaturam priljubljena naravna drsališča (Race, Čukova jama …) še niso dovolj zamrznjena za varno drsanje. Tudi v preddvorski občini tekaških prog nimajo, prav tako (še) ni zamrznilo jezero Črnava. Više, na Jezerskem, Planšarsko jezero ob nizkih temperaturah tudi zamrzuje – zaradi velikega pretoka vode je vse skupaj morda počasneje –, je pa ob njem urejeno drsališče. Urejene so tudi tekaške proge, sankanje pa je možno na gozdnih poteh. Tudi Bohinjsko jezero še ni zamrznilo, drsališča niso postavili, tako da primernih površin za drsanje letos žal ni. So pa urejene tekaške proge na Dobravi po spodnji Bohinjski dolini in ob smučišču Senožeta po zgornji Bohinjski dolini.

Drsne sprehajalne poti

V Cerknici opozarjajo, da je ledena skorja na Cerkniškem jezeru nezanesljiva in da območje jezera ni urejeno drsališče, zato se drsalci nanj podajajo na lastno odgovornost, svetujejo pa tudi skrajno previdnost. Parkiranje je dovoljeno le na označenih mestih, puščanje vozil in vožnja po travnikih in njivah pa sta v naravnem okolju, kakršno je Notranjski park, prepovedana. Na Cerkniškem jezeru za red in varnost skrbijo redarji.

V takih razmerah so lahko nevarne tudi sicer preproste poti, na katerih je zasnežena podlaga postala zbita in zato na njej drsi.
Na Planinski zvezi Slovenije svetujejo, da se tudi na krajše izlete se odpravimo primerno opremljeni in da je za varnejši korak, tudi na Šmarno goro, Uršljo goro, Jošta nad Kranjem, Primoža nad Kamnikom, Veliko in Menina planino ali Tamar toplo priporočena uporaba derezic in planinskih  palic. Celo na ljubljanski Rožnik je vzpon z derezicami lažji; v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib namreč opozarjajo, da gre za zavarovano območje narave, zato se poti v njem ne posipavajo s soljo, v gozdnem delu pa niti s peskom ne.