Prijazno do starejših je prijazno do vseh

Kočevje – Občina Kočevje je ena prvih v Sloveniji, kjer so sprejeli strategijo do starosti prijazne občine za obdobje do leta 2024. S tem želijo starejšim zagotoviti vrsto ukrepov in aktivnosti, ki jim bodo zagotavljale kakovostno preživljanje starosti v domačem okolju: da bi čim dlje ostali aktivni, mobilni in medgeneracijsko povezani.

Občina Kočevje, ki po številnih podatkih odstopa od slovenskega povprečja – med drugim je po površini največja občina v Sloveniji in ena najmanj poseljenih –, je tudi območje s starejšim prebivalstvom. V občini, kjer je lani živelo 15.686 prebivalcev, sta bila 3302 starejša od 65 let. »V naši občini je povprečna starost starostnika nad 65 let 75,3 leta,« razlaga podatke Lili Štefanič, direktorica občinske uprave občine Kočevje.

Največji delež prebivalstva predstavljajo osebe, stare med 15 in 64 let, najmanjši delež pa mladostniki, ki jih je v občini zgolj 15 odstotkov. Ljudi, starejših od 65 let, je v občini 20 odstotkov celotne populacije oziroma je na vsakih sto otrok 43 ljudi, ki so stari najmanj 65 let.


 

»V Sloveniji imamo cilj, da bi za 3,5 odstotka starejše populacije zagotavljali pomoč na domu, kar pomeni, da bi tako skrbeli za 14.000 oseb v Sloveniji. V naši občini že zdaj presegamo strateški cilj države,« pravi Lili Štefanič, direktorica

Izkušnje nabirali od leta 2015

Pred petimi leti se je občina Kočevje vključila v projekt Starejšim prijazne občine in mesta, ki poteka pod okriljem Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Takrat je krajevni častni odbor do starosti prijaznih občin prejel tudi priročnik Starosti prijazna občina – vademecum, ki je program s 84 svetovnimi priporočili za osem področij.

Vsak član odbora potem spremlja, kaj je v njegovem okolju do starosti prijazno in tisto, kar bi morali spremeniti oziroma izboljšati. Na tak način, so prepričani na Inštitutu Antona Trstenjaka, lahko občinska uprava in prebivalci rešujejo vprašanja in potrebe, povezane s spremenjenimi demografskimi razmerji, ter vzdržujejo prijazne medgeneracijske odnose v njihovi skupnosti.

»Njihov priročnik je bil osnova, da smo v občini Kočevje na podlagi izkušenj in opažanj iz tega okolja v letu dni pripravili strategijo do starosti prijazne občine,« razlaga Lili Štefanič. Vključili so ukrepe, ki jih občina mora zagotavljati za starejše, kot so doplačila oskrbnin v domovih za starejše in v drugih domovih za odrasle, Rdeči križ, mrliška ogledna služba, v nekaterih primerih pogrebni stroški …

Strategija vključuje tudi vrsto ukrepov, ki jih v občini že izvajajo, tretji pa so novi ukrepi, ki naj bi ponudbo storitev in dejavnosti za starejše še razširili. Povedano drugače: lani je občina Kočevje za projekte, ki so namenjeni starejšim, namenila 12 milijonov evrov, po strategiji pa naj bi se ta številka do leta 2024 povečala za 1,5 milijona evrov.


 

Sopotniki, e-oskrba, prilagoditve ...

Med že uveljavljene in odlično sprejete projekte spada organizirana brezplačna vožnja za starejše Sopotniki, ki jo v občini Kočevje uporablja 300 ljudi. 18 prostovoljcev uporablja dva avtomobila – kar je edini primer v Sloveniji –, lani pa so opravili 1600 prevozov in 2400 prostovoljnih ur.

Manj uspešna je e-oskrba, projekt varovanja starejših na daljavo, ki se ga je občina Kočevje lotila s Telekomom. »S tem želimo doseči, da ostanejo starostniki čim dlje doma. Zato imajo na sebi – morda kot obesek na ogrlici – napravo, ki se v primeru nepredvidenih dogodkov poveže z asistenčnim centrom, ki deluje 24 ur na dan in zagotovi pomoč,« pravi Lili Štefanič o paketu, katerega cena se prične pri 36 evrih. Toda zanimanje ni tako veliko, kot so pričakovali, saj so imeli leta 2018 štiri uporabnike, toliko kot lani, čeprav so računali, da jih bo nekajkrat več.

Več zanimanja pa je za prilagoditve bivalnih prostorov, za kar je občina Kočevje lani namenila 10.000 evrov. Invalidi in starejši lahko zaprosijo za pomoč pri preureditvah kopalnic, držal ob stopnicah, zamenjavah vhodnih vrat, ki so preozka za invalidski voziček, in podobno. »Prosilci lahko prejmejo 50 odstotkov vrednosti del oziroma največ 2000 evrov,« pravi sogovornica. Lani je to vrsto občinske pomoči za starejše in invalide izkoristilo sedem ljudi, toliko kot leta 2018.




 

Humanitarni programi

19.000 evrov pa je bilo lani v občinskem proračunu namenjenih za sofinanciranje humanitarnih programov na področju socialnega in zdravstvenega varstva oziroma za 16 društev: Rdeči križ, društvo invalidov, diabetikov … Poleg tega se kočevski svetniki decembra odpovedo sejnini in jo namenijo Rdečemu križu, ki jih skupaj s centrom za socialno delo v obliki Mercatorjevih bonov v višini 50 evrov razdelita upokojencem z najnižjimi pokojninami. Poleg tega občina za Rdeči križ nameni 22.000 evrov za plačevanje položnic do 50 evrov ter 7000 evrov za sofinanciranje toplega obroka za brezdomce. Sofinancira pa tudi plačo delavca prek javnih del, ki dela v domu za brezdomce, kjer trenutno bivata dva brezdomca, včasih pa jih je bilo tudi sedem.

Med pomembnejše projekte spada tudi multimodalna mobilnost gibalno oviranih oseb. »Občina Kočevje, ki je do invalidov prijazna občina, je že preuredila tektonske ovire, tako da smo poglobili vse robnike pri prehodih za pešce,« pravi Lili Štefanič in nadaljuje: »Pri novih projektih pa ne mislimo le na to, ampak vgrajujemo tudi taktilne označbe, ki jih prav tako potrebujejo starejši.«

Za starejše so pomembni tudi defibrilatorji, ki jih je v občini Kočevje 38, ter posodobljen vozni park Zdravstvenega doma Kočevje. V zadnjih treh letih so dobili štiri sodobno opremljena reševalna vozila in opremljen avtomobil za urgentnega zdravnika. »V ZD Kočevje pa je začel delovati tudi Center za duševno zdravje starejših,« pravi Štefaničeva o še eni pomembni pridobitvi, ki je del strategije.

Med uveljavljene oblike pomoči spada tudi pomoč na domu, ki jo izvaja koncesionar, zavod Jutro. Število uporabnikov narašča iz leta v leto, saj jih je bilo leta 2015 147, lani pa 281. »V Sloveniji imamo cilj, da bi za 3,5 odstotka starejše populacije zagotavljali pomoč na domu, kar pomeni, da bi tako skrbeli za 14.000 oseb v Sloveniji. V naši občini že zdaj presegamo strateški cilj države,« pravi Štefaničeva. Poleg izobraževanj, ki so namenjena starejšim – gre za tečaje za domačo oskrbo starejšega svojca –, lahko starejši izbirajo tudi med različnimi oblikami izobraževanj v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje.
 

Novosti

Med pripravo strategije do starejših prijazne občine so izpostavili tudi novosti, ki bi jih starejši na Kočevskem potrebovali. V kratkem bodo sestavili imenik določenih ustanov – od urgence in lekarne do kina – z osnovnimi informacijami in telefonskimi številkami ter drugimi uporabnimi kontakti. »Ugotovili smo tudi, da je pri nas zelo razvito prostovoljstvo, a so prostovoljci navezani le na svoje društvo, koristna pa bi bila mreža na ravni občine,« pravi Lili Štefanič, ki ocenjuje, da bi bilo dobro, če bi prostovoljce enkrat na leto zbrali in se jim zahvalili za njihovo delo.

Eden od predlogov v strategiji pa predvideva tudi zamenjavo sedanjih informativnih tabel, ki imajo za starejše premajhne črke, prav tako naj bi bile klopi, ki so po mestu, višje oziroma primernejše za starejše. »Tudi vzpostavitev javnega stranišča je ena od nalog v strategiji,« pravi Lili Štefanič, ki obljublja, da bodo uresničevanje strategije vsaj enkrat na leto preverjali na javni okrogli mizi.

Posebnost strategije do starejših prijazne občine je še ta, da je to le ena od strategij, ki so se je lotili v občini Kočevje, saj imajo podobno zastavljene strategije za kulturo, invalide, šport … »Pripravljamo jih tu, z domačimi ljudmi, ki poznajo probleme, tako da bodo potem, ko bodo vse pripravljene, skupaj sestavljale strategijo občine Kočevje,« pravi Štefaničeva.