Tatjana Dulmin je ena redkih prostovoljk v kočevskem domu starejših občanov, ki se vsak torek sreča s »svojo« skupino stanovalcev doma, ki imajo demenco. »Igramo se miselne igrice,
človek, ne jezi se, beremo časopise, na njihovo željo smo se lotili tudi pravljic … in se pogovarjamo,« pravi. Ko so na željo stanovalcev brali
Pekarno Miš Maš, so se pogovarjali o tem, kako so ženske nekoč pekle kruh in kakšno je bilo nekoč življenje. »Sicer je odvisno, kakšen dan imajo – nekateri dnevi so boljši kot drugi – a v večini primerov so ti ljudje polni modrosti in iskrivosti,« pravi sogovornica.
Za prostovoljstvo se je odločila zato, ker ima očeta z demenco, ki je sicer še doma, a se ne ve, ali ne bo moral kdaj v domsko oskrbo. Zato se je pred več kot letom dni želela na lastne oči prepričati, kako je v tej ustanovi: »Potem sem se na dom in ljudi v njem navadila. Ugotovila sem, da je biti z njimi krasno. Komaj čakajo, da pride kdo, ki ga ne vidijo vsak dan, ki je svež, nov, ki prihaja od zunaj in ima čas za pogovor z njimi. Niso zahtevni, in ko vidiš, koliko ti dajo nazaj, občutiš le zadovoljstvo. Jaz od njih prihajam polna energije,« pravi Tatjana Dulmin.
Stanovalke doma s prostovoljko Tatjano Dulmin. FOTO: Simona Fajfar
»Prostovoljstvo uvajamo od začetka tega leta, saj želimo našim stanovalcem dati nekaj več, kot je določeno le po normativih,« pravi
Lidija Žagar, direktorica Doma starejših občanov Kočevje. S prostovoljci oziroma z ljudmi, kot so Tatjana Dulmin ali
Leon Behin s pevsko skupino Mavrica, ki pridejo v dom enkrat na mesec, je življenje stanovalcev bolj pestro. Zanimivejše postane tudi delovno okolje ljudi, ki so zaposleni v domu, enako pa velja tudi za prostovoljce.
Prostovoljstvo pa ni pomembno le za stanovalce doma in prostovoljce, ampak ima še dodatno vlogo, pravi Lidija Žagar: »Prostovoljci pri delu z dementnimi ne bogatijo le svojega znanja o tej bolezni, ampak o svojih izkušnjah govorijo tudi zunaj doma in s tem v širšem okolju zmanjšujejo stigmo, stereotipe in strah pred demenco.
To bo v prihodnje, ko bo demence še več, še kako pomembno, saj moramo govoriti ne le o demenci, ampak o starosti sploh. V zadnjih letih se je to sicer že spremenilo, a še vedno vemo premalo. Vsi bi morali imeti o tem več znanja.« Zato si želijo, da bi v dom privabili še več prostovoljcev, ki bi popestrili življenje njegovih stanovalcev in obogatili svoje.
Pri tem pa ni pomembna kvantiteta, opozarja Žagarjeva: »Pomembno je le, kakšen odnos imaš do človeka oziroma do ljudi.« Ali kot pravi Tatjana Dulmin: »Vsakdo bi moral dobiti izkušnjo prostovoljnega dela s starejšimi, saj je to krasna izkušnja, ki človeka bogati.«
Komentarji