Pri preprečevanju nasilja se osredotočajo na sedem ključnih ciljev

Vlada je decembra sprejela akcijski načrt za izvajanje resolucije o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Akcijski načrt za obdobje 2024-2025 med drugim predvideva ukrepe za okrepitev socialnovarstvenih in drugih programov pomoči ter izboljšanje obravnave in položaja žrtev nasilja v družini in nad ženskami.

Ko Blake zamudi priložnost biti tiho – nasilje ni romantično niti seksi

Resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2024-2029 je DZ sprejel aprila 2024. V akcijskem načrtu so ukrepi iz resolucije bolj konkretizirani. Finančna sredstva za ukrepe iz akcijskega načrta se zagotavljajo iz proračuna države, proračunov lokalnih skupnosti in sredstev EU. Ob tem so na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti pojasnili, da so bili ukrepi, navedeni za leto 2024, že realizirani.

Resolucija se osredotoča na sedem ključnih ciljev, ki jim sledijo tudi ukrepi v akcijskem načrtu. Med cilji je tako okrepitev socialnovarstvenih in drugih programov pomoči. S tem namenom je tako v akcijskem načrtu poleg 5,4 milijona evrov v letu 2024 predvidenih 5,7 milijona evrov v letu 2025 za javne socialnovarstvene programe ter 300.000 evrov v letu 2025 za razvojne in eksperimentalne socialnovarstvene programe, s katerimi bi razpršili in okrepili mrežo socialnovarstvenih programov za pomoč žrtvam nasilja v družini in nasilja nad ženskami, ki bodo omogočali enako geografsko dostopnost do programov ter bolj specializirano podporo konkretnim ciljnim skupinam z različnimi osebnimi okoliščinami. Za razpršitev in okrepitev mreže socialnovarstvenih programov za povzročitelje nasilja v družini in nad ženskami pa je ob nekaj več kot 320.000 evrih za leto 2024 predvidenih pol milijona evrov za leto 2025.

Za zagotovitev trajnega 24-urnega delovanja nacionalne zaupne, anonimne, brezplačne telefonske linije za pomoč žrtvam vseh oblik nasilja nad ženskami je za leto 2024 določenih nekaj več kot 190.000 evrov, za leto 2025 pa 200.000 evrov.

Več ukrepov načrtujejo za izboljšanje obravnave, položaja in zaščite žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami. FOTO: Jose Miguel Sanchez/Shutterstock

Za letošnje leto je predvidenih tudi nekaj več kot 1,8 milijona evrov za zagotovitev bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb ranljivih ciljnih skupin. Za vzpostavitev večnamenskih romskih centrov pa je v letošnjem letu predvidenih nekaj več kot 1,1 milijona evrov.

Prav tako je predvidena podpora večgeneracijskim centrom, ki bodo v okviru svojega programa pokrivali tudi vsebino nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Poleg 1,4 milijona evrov za leto 2024 je v akcijskem načrtu za ta namen za leto 2025 predvidenih nekaj več kot 4,4 milijona evrov.

Več ukrepov načrtujejo tudi za izboljšanje obravnave, položaja in zaščite žrtev nasilja v družini in nasilja nad ženskami. Tako je med drugim predvidenih za lani in letos po nekaj več kot pol milijona evrov za omogočanje različne pravočasne in brezplačne pomoči žrtvam nasilja.

Usposabljanje kadra, ozaveščanje javnosti, strategija na področju medijev

Tudi na področju usposabljanja kadra, ki se pri svojem delu srečuje s problematiko nasilja v družini in nasilja nad ženskami, je predvidenih več ukrepov. Akcijski načrt med drugim predvideva različna izobraževanja za zaposlene na policiji, sodiščih, tožilstvih, na področju socialnega varstva, v vzgojno-izobraževalnih zavodih, azilnih domovih in integracijskih hišah ter v zdravstvu in druge.

Ne psujmo jih, ne glede na to, s kom spijo in koga volijo

Prav tako so predvideli več ukrepov, s katerimi bi dosegli ničelno stopnjo tolerance do nasilja v družini in nasilja nad ženskami, visoko ozaveščenost družbe na tem področju in preventivno delovanje. Med drugim nameravajo s kampanjami krepiti ozaveščanja širše javnosti o pomembnosti ničelne stopnje tolerance do vseh pojavnih oblik nasilja, njihovih posledicah in nujnosti preprečevanja in pripraviti tudi delavnice za predstavnike medijev.

V akcijskem načrtu je prav tako sprejetje strategije RS na področju medijev, v okviru katere bo vključena tudi vsebina ustreznega poročanja medijev o problematiki nasilja v družini in nasilja nad ženskami, ter proučitev možnosti sprejema zakonske rešitve, ki tujcem žrtvam nasilja v družini omogoča samostojno pridobitev statusa po zakonu o tujcih oziroma po zakonu o mednarodni zaščiti.