Ljubljana – Danes je evropski dan žil, ko se moramo še posebej zavedati, kako pomembne so naše zdrave žile. Na to opozarjajo tudi v Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, pri čemer poudarjajo, da je »v veliki večini mogoče preprečiti napredovanje teh bolezni in jih tudi ustaviti«.

Na ta dan društvo vedno pripravi veliko aktivnosti, letos pa je seveda drugače, saj zaradi koronavirusa ne bo predvidenih javnih prireditev po slovenskih mestih.




V Posvetovalnici za srce na Dalmatinovi 10 v Ljubljani sicer izvajajo razne dejavnosti, namenjene ozaveščanju o periferni arterijski bolezni in vzrokih za nastanek žilnih oblog, svetujejo o trombozi in zdravju žil, tam obiskovalci dobijo ustrezno zdravstveno informativno pisno gradivo, poleg tega opravljajo meritve gleženjskega indeksa in poslušanje stopalnih pulzov z Dopplerjem, meritve krvnega tlaka in srčnega utripa za ugotavljanje atrijske fibrilacije ter snemanje EKG.

Zaradi epidemije koronavirusa pa tudi posvetovalnico s tem tednom zapirajo.
 

Zdravje žil je zelo pomembno

Kar zadeva zdravje žil, letos posebno pozornost namenjajo arterijskim anevrizmam, te so druga najpogostejša bolezen arterij, takoj za mašenjem žil, ki je tudi razlog za nastajanje krvnih strdkov.
Arterijske anevrizme so žilne izbokline, ki so »potrjene«, ko se arterija poveča za polovico. Kot društvo za zdravje srca in ožilja navaja v sporočilu za javnost, se pogosteje pojavljajo pri moških, večje tveganje je tudi pri starejših, pri mlajših pa so vzroki genski. Znano je, da ​anevrizme pospešujeta predvsem kajenje in visok krvni tlak.


Najpogostejše so anevrizme trebušne aorte, nekoliko redkejše so anevrizme prsne aorte, še redkejše pa anevrizme velikih arterij v trebušnih organih, spodnjih okončinah in možganih. Večina anevrizem ne predstavlja resne nevarnosti za raztrganje. Anevrizme je treba redno spremljati z različnimi diagnostičnimi metodami. Zdravijo jih klasično kirurško ali znotrajžilno.
Periferna arterijska bolezen (PAB) prizadene predvsem spodnje okončine, redkeje tudi zgornje. Kot sporočajo iz društva, že dve leti izvajajo projekt ozaveščanja o tej bolezni s projektom Zdrave arterije. Pretočnost arterij preverjajo z merjenjem gleženjskega indeksa in tipanjem pulza na nogah.
Bolnikom, ki zaradi zožitev perifernih arterij težje hodijo ali ki so v preteklosti že imeli posege na žilju, nimajo pa povečanega nagnjenja h krvavitvam, v društvu priporočajo »dvotirno protitrombotično zaščito z aspirinom in nizkimi odmerki rivaroksabana. Dvojna zaščita zmanjšuje umrljivost in varuje noge pred nastopom gangrene.«
 

»Kadar se zaradi bolezni poškodujejo večje žile, telo ne zna samo popraviti škode.«
 

Oblik anevrizme je veliko

Dr. Aleš Blinc v prispevku Arterijske anevrizme, objavljenem v reviji Za srce, razlaga, da je veliko naših žil, večina, zelo drobnih, gre za mikrocirkulacijo. »Zdravo telo je ob poškodbi tkiva sposobno brez večjih težav obnoviti poškodovano mikrocirkulacijo. Žal to ne velja za večje prevodne žile, med katere prištevamo arterije, ki vodijo kri iz srca proti tkivom, in vene, ki vodijo kri proti srcu. Kadar resno zbolijo ali se poškodujejo večje žile, telo ne zna samo popraviti škode.«
Med žilnimi boleznimi je, kot rečeno, na prvem mestu mašenje žil zaradi aterosklerotičnih oblog, na drugem pa so že arterijske anevrizme, ki grozijo z raztrganjem in notranjo krvavitvijo.