Presežek kliče k zvišanju porabe za zdravstvo

Ljubljana – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poziva vlado, da letos dovoljeno porabo zavoda zviša za 53 milijonov evrov. Za toliko več prihodkov od prvotno načrtovanih namreč izkazuje zadnja finančna projekcija zavoda.

Napovedi kažejo, da se bodo prihodki ZZZS letos zvišali, in sicer zaradi ugodnih razmer na trgu ter posledično za kar 34 milijonov evrov višjih prihodkov iz prispevkov. Prav tako se bodo za devet milijonov zvišali drugi prilivi po mednarodnih sporazumih in povračila farmacevtskih družb za stroške za zdravila, deset milijonov evrov pa bo za čakalne dobe dodal državni proračun. A tega denarja zdravstvena zavarovalnica ne bo mogla porabiti, dokler za to ne bo zelene luči prižgala vlada.
Ta pa noče začeti spreminjati odloka o pripravi proračunov za leto 2019, dokler o zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalansu proračuna za leto 2019 ter odloku o javnofinančnem okviru za obdobje od leta 2018 do leta 2020 ne bo presojalo ustavno sodišče.

Oceno ustanovnosti omenjenih proračunskih dokumentov so namreč zahtevali poslanci SDS in NSi, ki so v njih videli kršenje fiskalnega pravila. V zahtevi so zapisali, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Vendar pa so celotni izdatki države za letos po oceni fiskalnega sveta načrtovani okoli 270 milijonov evrov previsoko. Zadeva je na sodišču opredeljena kot absolutno prednostna, kdaj bo o njej odločeno, pa trenutno ni mogoče napovedati.

Politična preigravanja

Do takrat pa ZZZS ne bo mogel razpolagati z denarjem. Če odlok ne bo čim prej sprejet, bo zavod letos realiziral presežek prihodkov nad odhodki v višini okoli 43 milijone evrov, hkrati pa ne bo mogel poravnati večjih odhodkov oziroma zapadlih obveznosti do konca leta v višini 28 milijonov evrov. Nespremenjena višina najvišjega obsega izdatkov za zdravstveno blagajno za leto 2019 tako lahko privede do neravnovesja med potrebami in obsegom programov, so opozorili na ZZZS. Posledično ne bodo mogli financirati dodatnih programov za skrajševanje čakalnih dob, del zapadlih obveznosti pa bodo morali iz letošnjega leta prenesti v prihodnje.



V razpravi na včerajšnji skupščini ZZZS je bilo slišati, da gre pri zadržanju sprememb odloka predvsem za politično odločitev. Zadnjo besedo pri sprejetju odloka imajo poslanci, zato se je skupščina odločila, da poleg vlade k čimprejšnjemu ukrepanju pozove še državni zbor.
 

Načrti za prihodnost

Skupščina je včeraj opravila tudi prvo obravnavo predloga Strateškega razvojnega programa ZZZS za obdobje 2020–2025.  Marjan Sušelj, generalni direktor ZZZS je dejal, da bo ta določal smer dela v prihodnjih šestih letih. ZZZS bo po napovedih razvojnega programa deloval kot sodobna strokovna ustanova, ki bo učinkovito in pregledno izvajal svoja pooblastila na področju zdravstvenega varstva.

Da bi to dosegli, nameravajo v prihodnjih letih izboljšati informiranje in odpraviti neenakosti med zavarovanci, obvladovati čakalne dobe z učinkovito in racionalno rabo javnih sredstev, zmanjšati administrativna bremena ter vzpostaviti učinkovit sistem pridobivanja novih kadrov. Prav tako bodo cene zdravstvenih storitev določali na podlagi kontinuiranih stroškovnih analiz.

Predlog programa bo v obravnavi do 15. septembra, na jesenski seji skupščine pa je pričakovati, da bodo dokument potrdili.
Poročilo o uresničevanju strateškega razvojnega programa ugotavlja, da so strateški cilji večinoma doseženi. Hkrati pa izpostavlja prostor za izboljšave, predvsem pri predolgih čakalnih dobah, pomanjkanju nekaterih ključnih kadrov, kot so podatkovni analitiki, počasnem uvajanju informacijskih rešitev in povečanih izdatkih zaradi demografskih gibanj.