Prenovil bi plačni sistem in izboljšal digitalno konkurenčnost

Ljubljana – Kar je bilo dobro, bom nadaljeval in okrepil, kar ni bilo, pa poskušal popraviti, je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo dejal kandidat z liste SMC za ministra za javno upravo Boštjan Koritnik, ki si je za cilje postavil prenovo plačnega sistema, debirokratizacijo in izboljšanje digitalne konkurenčnosti Slovenije. Poslanci so ga ocenili kot ustreznega kandidata z 11 glasovi za in 7 proti.

Štiridesetletni pravnik iz Litije ima delovne izkušnje tako v zasebnem kot javnem sektorju, zadnjih pet let je zaposlen kot tajnik in asistent na ljubljanski pravni fakulteti. Lani je skupaj z dvema kolegoma dobil nagrado pravnika leta Zveze društev pravnikov Slovenije.

Koritnik se zaveda, da prihaja v resor, ki pokriva zelo široko področje. Med prioritetami si je, kot je zapisano tudi v koalicijski pogodbi, postavil prenovo plačnega sistema, v katerem je veliko deležnikov in interesov. »V javnem sektorju so zelo kakovostni kadri, mnogi tudi veliko boljši, kot odsevajo plače. Z enotnim plačnim sistemom smo, kot je ugotovil tudi OECD, dosegli transparentnost, primerljivost in obvladljivost mase plač, hkrati pa sistem ni dovolj elastičen in ne omogoča avtonomije menedžmentu,« je utemeljil ministrski kandidat, ki si želi, da bi sistem postal bolj fleksibilen in stimulativen.

Razlike v kakovosti dela je treba prepoznati in nagraditi, je prepričan Koritnik, ki namerava povečati variabilni obseg plače, in to brez povečanja mase za plače. Za dosego tega – pa tudi za odpravo anomalij in uravnilovke – je po njegovem mnenju ključno komuniciranje z vsemi deležniki. Pri čemer pa priznava, da bodo nekateri seveda na slabšem, kot so zdaj.

»Glavni cilj je pošteno plačilo za pošteno delo, pogoja sta družbeni konsenz in finančna vzdržnost,« je dejal kandidat, ki je napovedal vzpostavitev centralne kadrovske baze vseh zaposlenih v javni upravi z opisom del in nalog. 

Na vprašanje, kakšno je njegovo stališče do izvzetja določenih poklicnih skupin - kot je za vojake predlagal kandidat za obramnega ministra Matej Tonin - iz enotne plačnega sistema, je odgovoril, da bi vsak izstop pomenil razpad sistema, če ne bi bilo zelo širokega konsenza vseh deležnikov.

Uvedba e-identitete

Še ena od nalog je vzpostavitev centralne baze vseh delovno-materialnih sredstev in nepremičnin, ki so v državni lasti. Več kot 30.000 parcel, ki so brez upravljavca, je v lasti države. Že avgusta 2018 bi morali posodobiti vse evidence na tem področju, a se do zdaj to še ni zgodilo.

Med prioritetami pa je še pospešena digitalizacija, ki gre z roko v roki z debirokratizacijo in poenostavitvijo procesov. Želi si iti v smeri izboljšanja digitalne konkurenčnosti Slovenije, zakonodajo pa prilagoditi sodobnim izzivom v družbi. Eden od ciljev je uvedba e-identitete.



V sami predstavitvi se Boštjan Koritnik ni dotaknil cele vrste zelo pomembnih področij, ki sodijo v delokrog ministrstva za javno upravo, kot so javno naročanje, lokalna samouprava, volilna zakonodaja in regionalizacija oziroma ustanovitev pokrajin, zato so ga o stališčih do tega podrobneje spraševali člani odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Zakonodaja, ki ureja javna naročila, se mu osnovi ne zdi slaba, pogosto je težava znanje tistih, ki se z javnimi naročili ukvarjajo. Nekateri med njimi, na primer, niti ne vedo za navodilo vlade, da najnižja cena ni nujno prvo merilo. Tisti, ki to vedo, pa včasih nočejo sprejemati odgovornosti in upravičevati svoje izbire. Strinja se, da prihaja do anomalij. »Pomembna je profesionalizacija javnih uslužbencev, ki se ukvarjajo z velikimi javnimi naročili, z naborom znanj in kompetenc, ki jih morajo obvladati,« je komentiral Koritnik.

Krepitev avtonomije občine je po njegovem mnenju ključna, država pa naj daje naloge, ki jih tudi plača. Z dvigom povprečnin bodo občine pridobile dodatnih 72 milijonov evrov.

Ni optimističen, da bi lahko v prihodnjih dveh letih lahko prišli do ustanovitve pokrajin.

Za spremembo volilne zakonodaje ministrstvo za javno upravo opravlja podporno vlogo, politične stranke pa so tiste, ki morajo najti konsenz. Odločitev ustavnega sodišča je seveda treba spoštovati, zadnji rok je 21. december letos. Verjame, da bodo naslednje parlamentarne volitve leta 2022 izvedene na podlagi nove zakonodaje. Sam zagovarja - tako kot SMC - ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu, ki po njegovem mnenju povečuje neposredno demokracijo.