Prenova nujne medicinske pomoči naletela na upor »terena«

Trbovlje – Vlada bo z dnevnega reda današnje seje zaradi glasnega nasprotovanja »terena« neuradno umaknila predlog pilotnega projekta prenove mreže nujne medicinske pomoči (NMP) v zdravstvenih domovih v Zasavju, Ribnici in Kočevju. Najglasneje mu nasprotujejo v Zagorju in Hrastniku, saj bi jim projekt ukinil dežurnega zdravnika v nočnem času.

»Da bi bil naš zdravstveni dom (ZD) ponoči brez zdravnika oziroma da bi imel le nujno reševalno vozilo z reševalci, ne bomo dovolili. Vsako življenje šteje. Od novembra 2017 že imamo zdravnika NMP ločenega od ambulantnega dela in zadeve tečejo brez težav,« je ob podpori župana Matjaža Švagana odločna direktorica ZD Zagorje Saša Bajda.



Poskusi reorganizacije NMP v Zasavju niso novost. Prav tako ne nesoglasja med ZD Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Kot pravi direktor ZD Trbovlje Denis Tomše so se leta 2015 manjši zavodi reorganizaciji enkrat že uprli. »Od tedaj Slovenija plačuje dve vzporedni urgenci: eno v urgentnih centrih, vzporedno pa imajo dežurnega zdravnika ponoči tudi zdravstveni domovi, ki pa v primeru urgentnih stanj nimajo na voljo niti rentgena niti laboratorija ali ultrazvoka. Zdravnik lahko torej priskoči na pomoč le pri oživljanju na terenu, kar pa morajo obvladati tudi reševalci,« zatrjuje Tomše. Pilotni projekt sicer ponoči v Zagorju in Hrastniku v nujnih primerih predvideva reševalno ekipo – brez zdravnika.

Nedopustna manipulacija

Za reorganizacijo, ki po besedah direktorja ZD Hrastnik Gregorja Pajiča »Hrastničanom in Zagorjanom na račun Trboveljčanov zmanjšuje NMP«, so izvedeli na telekonferenci združenja zdravstvenih zavodov, med razpravo o aneksu ena k splošnem dogovoru za leto 2020, ki naj bi vseboval tudi predlagane spremembe izvajanja NMP v Zasavju. Pajič ima trboveljski poskus oživljanja reorganizacije NMP za nedopustno manipulacijo. »Prav je, da izenačimo zdravstveno varstvo v vseh krajih za vse ljudi, kar je tudi namen slovenskega javnega zdravstva,« je ogorčen Pajič, »a nikakor s prisilo. Nesprejemljivo je povečevati zdravstveno varstvo v enem na račun ljudi v drugem kraju.«



A Denis Tomše zanika, da bi bili kakor koli vpleteni v reorganizacijo NMP: »Ne gre za predlog ZD Trbovlje, temveč stroke pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Je pa res, da v Trbovljah pilotni projekt podpiramo.« Po naših informacijah projekt sicer podpira strokovni direktor ZD Trbovlje in koncesionar v ZD Zagorje dr. Roman Kralj. Tomše tudi zanika, da bi ZD Trbovlje z načrtovano reorganizacijo kar koli pridobil: »Pridobijo le zasavski pacienti. Zanje bo bolje poskrbljeno.«

Burno v Zagorju in Hrastniku

Kot piše v aneksu ena k splošnemu dogovoru, je treba zaradi vse bolj perečega pomanjkanja izbranih osebnih zdravnikov na osnovni ravni zdravstva, posebej specialistov družinske medicine, le-te čimprej razbremeniti sočasnega dela na več deloviščih hkrati, saj delajo v svoji ambulanti, v istem času izvajajo še nujno medicinsko pomoč in dežurno službo. Po predvidevanjih ministrstva za zdravje naj bi projekt zaživel že danes, 1. oktobra letos in trajal eno leto, toda tako v Zagorju kot Hrastniku so se nanj burno odzvali. Projekt naj bi Zagorju vzel zdravnika ponoči, prinesel pa več mobilnih enot in zdravnika za nenujne hišne obiske čez dan, ki bi pokrival celotno Zasavje. Hrastniku projekt ukinja dežurnega zdravnika ponoči, nujno reševalno vozilo pa bi imeli namesto 24 ur na voljo le dvanajst ur.

Nova mreža bi bila tudi malenkost cenejša, dodaja Tomše, ki ga je stroka prepričala »v dodano vrednost projekta za paciente«: »Če stroka, razen redkih zdravnikov, ki radi dežurajo ponoči in dobro zaslužijo, pilotni projekt podpira, ne vidim razloga, da ga tudi mi ne bi.«

Ne želijo izgubiti zdravnikov

Hrastniški župan Marko Funkl odgovarja: »ZD Trbovlje s pilotnim projektom res ne pridobi denarja, pridobi pa vse dežurne zdravnike. In ko te enkrat izgubiš ….« Funkl priznava, da zdravniki radi dežurajo v Zasavju: »Ker je dela malo in je dobro plačano. S pilotnim projektom bi zdravniki družinske medicine naenkrat postali odvisni od milosti ZD Trbovlje, ki bi jih razporedil na dežuranje ali pa ne. To je tudi glavno jabolko spora med zdravstvenimi domovi.« Da bi se borili za znižane standarde samo za to, da bi postali državni pionirji v pilotnem projektu, pa po Funklu nima smisla.