V domovih za starejše v ponedeljek brez primera okužbe

Število potrjenih novih okužb v Sloveniji je včeraj zraslo na 1439, pri čemer so opravili zelo veliko, kar 44.504 testov. 5061 PCR- in 39.443 hitrih antigenskih. Bo ponovni skok okužb vplival na včerajšnje ocene, da je Slovenija glede na aktualne podatke praktično vstopila v oranžno fazo?

Glede prehajanja v oranžno fazo je bilo na dopoldanski vladni novinarski konferenci precej vprašanj, a so ostala neodgovorjena, preložena na vlado, ki se bo tudi to sredo zvečer sešla s strokovno skupino za covid-19.

Tudi odgovora na vprašanje, kdaj lahko na cepljenje upa splošna populacija, še ni, še ta teden pa bo več znanega o postopku, ki naj bi v šolah odpravil zmedo s pozitivnimi rezultati hitrih testov, ki se nato ob preverjanju s PCR-metodo izkažejo za negativne. Lažno pozitiven test lahko v primeru zaposlenega v vzgoji in izobraževanju namreč pomeni, da se v karanteno pošlje vse otroke, s katerim je bil v stiku.





Novinarsko konferenco si lahko ogledate v videu:



Povprečna 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev za Slovenijo danes znaša 662, je povedala vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša. Sedemdnevno povprečje okužb po podatkih NIJZ znaša 827, število zasedenih postelj v slovenskih bolnišnicah pa 864. Včeraj so, denimo, odpustili 121 bolnikov, še vedno pa jih intenzivno oskrbo potrebuje kar 160.

Kot je znano, je pogoj za vstop v oranžno fazo države na »vladnem semaforju« ukrepov izpolnjen, ko sta tako sedemdnevno povprečje okužb kot število zasedenih bolnišničnih postelj nižji od tisoč. Oranžen paket sproščanja ukrepov med drugim prinaša veliko obsežnejšo vrnitev šolstva, zbiranje oseb do števila deset in odpravo prepovedi prehajanja občinskih meja.
 

V Sloveniji se 14-dnevna incidenca bliža evropskemu povprečju

Tudi v svetu se situacija izboljšuje, je uvodoma povedala Nuška Čakš Jager. Viden upad okužb je tako v Evropi kot ZDA. Po podatkih Evropskega centra za nadzor bolezni, ki so aktualizirani do 4. februarja, je po Evropi vidno upadanje primerov okužb, le nekaj držav je zaznalo porast. Intenzivirajo se na območju Španije, Portugalske in Irske. Tudi v Sloveniji 14-dnevna incidenca upada in se postopoma bliža evropskemu povprečju, ki je trenutno okoli 400.

Glede slovenskih domov starejših je povedala, da se je število obolelih med njihovimi oskrbovanci izrazito znižalo, v ponedeljek, denimo, ni bilo primera nove okužbe. Za včeraj podatkov še ni. Tudi med vsemi okuženimi se število najstarejših niža, visoko pa vztraja v kategoriji delovno aktivnih. K sreči se postopoma niža tudi število umrlih.

Čakš Jagrova je opozorila, da ljudje med anketiranjem kdaj še vedno vztrajajo, da gre le za nenevaren, »majhen prehlad«. Vse s kakršnimi koli simptomi, četudi blagimi ali s slabim počutjem, je znova spodbudila k testiranju, saj tudi ljudje s tovrstnimi simptomi širijo okužbe. Samoizolacija in karantena sta pomembni, prepričati se moramo, ali se moramo odločiti zanju.

Rezultati hitrih testov so v različnih krajih po Sloveniji povzročili zmedo, saj so se pozitivni hitri testi kasneje po PCR-metodi izkazali za negativne. V primeru zaposlenega v vzgoji in izobraževanju se tako v karanteno pošlje tudi vse otroke, s katerim je bil ta v stiku, nakar se lahko izkaže, da je bil test lažno pozitiven.

Ta teden bo znanega več o sistemu, po katerem bi vse pozitivne hitre teste preverjali tudi s PCR-testi, je napovedala Čakš Jagrova. Po zadnjem dogovoru skupine različnih strokovnjakov pod vodstvom ministrstva za zdravje bi vse, ki bi bili na hitrem testu pozitivni, ne glede na prisotnost simptomov preverjali s PCR-testom. Poseben sistem želijo uvesti že konec tega tedna.

Največ okužb se po podatkih NIJZ sicer še vedno zgodi na delovnem mestu in v domačem okolju. Strokovno mnenje je tudi, da ljudje, ki so preboleli covid-19, tri mesece, v prihodnje morda tudi šest mesecev ne bodo mogli na testranje.
 

NIJZ med kritično infrastrukturo izpostavlja šolnike

Marta Grgič Vitek je navedla, da cepljenje v Sloveniji poteka relativno uspešno. Do 5. februarja je Slovenija prejela 96.525 odmerkov Pfizerjevega cepiva in 8400 odmerkov Moderne. Do konca februarja bi lahko z dvema odmerkoma cepili okoli pet odstotkov prebivalstva.

Do 7. februarja so s prvim odmerkom cepili skoraj 55.000 oseb, z drugim pa okoli 42.000 oseb. Ocenjuje, da bi lahko ljudi, ki so starejši od 80 let, pocepili do konca februarja. V tem mesecu je sicer predvidenih okoli 200.000 odmerkov.

Med neželenimi učinki so jih do 7. februarja prijavili 1046 za Pfizerjevo cepivo, za cepivo Moderne pa le pet. Po nekaj starejših podatkih, ki veljajo do 31. januarja, je največkrat šlo za splošne težave in spremembe na mestu aplikacije, glavobole, omotice ali druge težave živčevja, za težave prebavil, mišično-skeletnega sistema ...

Glede cepiva AstreZenece je Grgič Vitkova povedala, da bodo to cepivo uporabljali pri osebah v starosti od 18 do 64 let, tudi kroničnih bolnikih, glede katerih bodo zdravniki prejeli natančna navodila (gre za bolnike s presajenimi organi, določenimi rakavimi obolenji, hudimi boleznimi pljuč ali redkimi boleznimi, ki povečujejo možnost okužbe, osebe na imunosupresivnem zdravljenju, odrasle na dializi ...). Ema ga je sicer registrirala za vse starostne skupine nad 18 let, a omenila, da je za starejše nad 65 let malo podatkov. Priporočili ga bodo tudi za cepljenje nepokretnih oseb na domu, ne glede na starost. To cepivo je namreč obstojnejše, prav tako je daljši razmik med obema odmerkoma, namreč od devet do 12 tednov. 

Obe mRNA cepivi, torej Pfizer in Moderna, sta trenutno namenjeni le osebam, starim vsaj 80 let, v prihodnje bodo postopoma sledili mlajši do 65. leta. 

Kdaj bo na vrsti zdrava, odrasla splošna populacija, Grgič Vitkova ni mogla konkretneje napovedati. V kritično infrastrukturo, ki bo imela prednost, po mnenju NIJZ spadajo šolniki, za oceno statusa preostalih nujnih služb pa je povedala, da bodo o tem odločali drugi resorji in vlada.
 

V odpadnih vodah odkrili mutacije angleške različice

Maja Ravnikar je znova opozorila na prisotnost virusa v kanalizaciji in s tem možnost sledenja okužbam v odpadnih vodah. Ugotovili so, da se prisotnost virusa v vodah v posameznih čistilnih napravah prekriva s podatki o evidentiranih okužbah.

Analizirali so odpadne vode v čistilnih napravah Ljubljana, Domžale-Kamnik, Velenje, Maribor, Kranj in Koper, pri tem tudi v Domu starejših Medvode in Osnovni šoli Dragomelj.

Prisotnost virusa v odpadnih vodah je bila spomladi izredno majhna, začela je naraščati septembra in vrh dosegla novembra. Odtlej se količina, denimo v Ljubljani, bistveno ne spreminja. Januarja so zaznali povečanje v Velenju.

Začeli so tudi s sledenjem novim različicam. Južnoafriške ali brazilske različice niso našli, našli pa so kar nekaj mutacij angleške različice. A v le nekaj primerih, količinsko morda le okoli odstotek. Spremljali pa bodo, ali se bo ta delež povečal.