Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Premalo čitalniških mest in menz

Pred čitalnico so brezplačno nahranili več kot sto kolegov.
V Ljubljani ni primerne infrastrukture za poglobljen študij. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V Ljubljani ni primerne infrastrukture za poglobljen študij. FOTO: Voranc Vogel/Delo
6. 2. 2024 | 19:25
6. 2. 2024 | 19:28
3:26

V torek so pred Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani (CTK) člani študentskih organizacij Iskra in Lista demokratičnega študentstva (LDŠ) skuhali in brezplačno delili tople obroke kolegom. S samoorganizirano študentsko menzo pred CTK, ki slovi kot najbolj priljubljena študentska čitalnica, so opozarjali na problematiko pomanjkanja čitalniških mest in propadanje sistema študentske prehrane.

Študent in član Iskre Domen Vrhovnik je pojasnil, da bodo, kakor vedno, brezplačno postregli med 120 in 150 toplih obrokov. Poleg veganskega obroka so študentom delili tudi sveže sadje in letake z informacijami o trenutnem stanju študentske infrastrukture, zlasti sistema prehrane in čitalnic, med večjimi problemi študentov pa je tudi stanovanjska problematika, je opozoril Vrhovnik.

Premalo čitalniških mest in menz

V glavnem mestu po njihovih podatkih trenutno študira nekaj več kot 44.000 študentov, ki ima na razpolago zgolj štiri tisoč čitalniških mest, so opozorili študentski aktivisti. Zlasti pred in med izpitnimi obdobji so pred knjižnicami pogoste celo dolge čakalne vrste na čitalniška mesta, prostorov, kjer bi se študenti lahko pripravljali na izpite, pa je daleč premalo. Iskra in LDŠ se zavzemata za povečanje kapacitet čitalniških prostorov in podaljšanje njihovega odpiralnega časa.

Študente so prišli nadzirat policisti. FOTO: M. B.
Študente so prišli nadzirat policisti. FOTO: M. B.

Obenem so z organizacijo javne študentske menze opozarjali tudi na neurejenost dostopne in kakovostne študentske prehrane. »Sistem subvencioniranih bonov pri ponudnikih hrane povprečnemu študentu ni dostopen, saj so cene doplačil v večini previsoke, da bi si takšne obroke sploh lahko privoščili vsak dan,« so opozorili študentski aktivisti. Sistem študentskih bonov deluje namreč vse slabše, od leta 2016 se je število ponudnikov subvencioniranih obrokov znižalo za 40 odstotkov, številni ponudniki ne ponujajo zdravih in uravnoteženih obrokov, obenem pa cene kosil pogosto presegajo njihove zmožnosti, so poudarili študenti. Namesto subvencij za gostinski kapital želijo javne, neprofitne menze, ki bi bile dostopne študentom na vseh fakultetah.

Študentski aktivisti so kolege brezplačno nahranili že osmič, stroške živil sta tudi tokrat pokrila društvo Iskra in LDŠ, organizaciji, ki se, kot je pojasnil Vrhovnik, borita za javen in dostopen študij, ter vse, kar mora ta obsegati, da bi lahko študentje kvalitetno študirali. Študentska organizacija, po njegovih besedah, za pobude študentov nima posluha.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine