Prekmurci sto in eno leto v matici

»Preteklosti ne moremo spreminjati, dogodke pa lahko obeležimo v novih okoliščinah strpnosti, sožitja in prijateljstva,« je predsednik države Borut Pahor ob današnjem državnem prazniku Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom nagovoril obiskovalce v predsedniški palači na dnevu odprtih vrat in opozoril še na nedavno stoletnico požiga Narodnega doma v Trstu in bližajočo se stoletnico plebiscita na Koroškem. Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici ob prazniku poudaril, da smo »danes gospodar na svoji zemlji zaradi ljudi, ki so v zgodovini naroda razumeli zgodovinski kontekst časa«.

Premier je še zapisal, da je bila priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS leta 1919 za Slovence na levem bregu Mure izjemen dogodek. Življenja Prekmurk in Prekmurcev je ta dogodek temeljito spremenil in jim hkrati omogočil, da se je vsaj večina njih po tisočletnem prebivanju pod madžarsko krono politično, gospodarsko in kulturno priključila matičnemu narodu. Seveda pa združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po njegovih besedah nikakor ni bila samoumevna ali preprosta. Mnogo velikih mož slovenske in drugih narodnosti si je dolgo in z izjemnim trudom prizadevalo, da se je tehtnica nagnila v stran priključitve Kraljevini SHS in omogočila to neponovljivo dejanje v zgodovini Slovenk in Slovencev, je opozoril Janša.

Priključitev Prekmurja je dokončna

Leto dni po tem, ko je bil ob stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v slovenskem glavnem mestu poimenovan in odprt Prekmurski trg, so na njem vsi trije živeči predsedniki republike, prvi Milan Kučan, Danilo Türk in aktualni Borut Pahor, murskosoboški in ljubljanski župan Aleksander Jevšek in Zoran Janković, letošnja ljubljanska častna občanka, Prekmurka, Gabi Čačinovič Vogrinčič, ljubljanska podžupanja in Prekmurka Tjaša Ficko in ljubljanski podžupan (in urbanist), zaslužen za umestitev Prekmurskega trga, Janez Koželj, odkrili tudi spomenik, posvečen priključitvi Prekmurja in združitvi. Poleg omenjenih je slovesnosti prisostvovalo še precej Ljubljančanov, veliko s prekmurskimi koreninami, poleg predsednika države Boruta Pahorja pa še predsednik Državnega zbora Igor Zorčič.

Ugledni gostje na otvoritvi so po besedah Aleksandra Jevška dokaz, da praznik ni samo prekmurski, ampak slovenski. Sicer pa po rodu Korošec iz Libelič, kjer so zavedni slovenski fantje pred stoletjem ročno prestavili mejo, tako da je vas ostala v tedanji Kraljevini SHS, čuti, da je Prekmurje prisotno v Ljubljani in Ljubljana v Prekmurju. Gostitelj, ljubljanski župan Zoran Janković je opozoril, da je priključitev Prekmurja dokončna in bo tako ostalo, ne glede na zemljevide, ki jih nekateri rišejo.

Milan Kučan je v imenu iniciativega odbora za proslavo stoletnice dejal, da sta dva velika cilja dosežena, in sicer, da je med ljudmi doseženo zavedanje, da je bila priključitev zahteven projekt in kako posebna pokrajina je Prekmurje in njeni ljudje s svojim jezikom, kulturo in multikulturnostjo, ko ljudje brez trenj živijo eden ob drugem, kar je danes redkost, česar si leta 1991 nismo zamišljali. Neuresničena pa je želja, da bi zakon o državnem prazniku le-tega poimenoval s celotnim imenom Priključitev Prekmurja in združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Nedeljska proslava v Murski Soboti pa po Kučanovih besedah žal kaže, da je praznik še vedno predvsem prekmurski, čeprav je praznik vseh Slovencev. Simboliko ljubljanskega spomenika nekdo, ki ni videl lončarjev v Filovcih in Tešanovcih, po Kučanovih besedah sicer težko razume.

Pred današnjim praznikom so bile namreč v Prekmurju slovesnosti že v nedeljo, v Črenšovcih je predsednik Borut Pahor položil venec k spomeniku Jožefa Klekla starejšega in ob tem dejal, da se tako Kleklu v svojem in imenu države že osmo leto zapored zahvaljuje za njegov in prispevek njegovih sonarodnjakov za ta veličasten in prelomen dogodek v naši narodni zgodovini. Zahvalil se je tudi poslancu Jožefu Horvatu, da je pred petnajstimi leti z argumenti prepričal državni zbor, da je 17. avgust razglasil za državni praznik, kar je bila skupaj s praznikom priključitve slovenske Primorske in dnevom Rudolfa Maistra po njegovih besedah pomembna odločitev, da sebe in zanamce spomnimo, da so ti trije pomembni mejniki v 20. stoletju zaokrožili slovensko ozemlje.

Trianonska mirovna pogodba

Na osrednji slovesnosti v Murski Soboti, pred katero so organizatorji opozorili, da je letos tudi stota obletnica podpisa Trianonske mirovne pogodbe, ki je potrdila mejo med Ogrsko in kraljevino SHS, pa se je slavnostni govornik, pisatelj Dušan Šarotar, ki tokrat ni klasično premišljeval o obletnici, zgodovini in položaju Prekmurja, ampak o poeziji, pripovedih o končnosti vsega in o nesmrtnosti, dotaknil tudi vpliva jezika in ravnice. »Človek, ki se je preselil, emigriral v drugo okolje, se najtežje naseli v tujem jeziku. Izguba jezika je pravzaprav izguba domovine. Tujec išče samo dom, v katerem bi bil razumljen,« je dejal Šarotar.