Več kot sto direktorjev za odpravo plačnih nesorazmerij

Direktorji zdravstvenih domov in bolnišnic so na premiera Roberta Goloba naslovili pismo z opozorilom, da bodo plače nekaterih zdravnikov po 1. aprilu presegle njihove plače. V pismu, ki ga je pridobila tudi STA, so zapisali, da razmišljajo o odstopu, če nesorazmerja ne bodo odpravljena. Pismo je po poročanju N1 podpisalo več kot sto direktorjev.

Podpisniki pisma – po informacijah spletnega portala N1 gre za 103 direktorje oziroma strokovne direktorje 77 bolnišnic, zdravstvenih domov in javnih inštitutov s področja zdravstva – so uvodoma spomnili, da se bodo s spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji po 1. aprilu najbolj izkušeni zdravniki uvrstili v 62. plačni razred, v nadaljevanju pa do 66. plačnega razreda.

Vladna stran ter predstavniki reprezentativnih sindikatov zdravstva in socialnega varstva, med katerimi sicer ni bilo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, so konec decembra podpisali sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev v zdravstvu in socialnem varstvu. Dogovor za večino mladih zdravnikov pomeni dvig plač za štiri plačne razrede (in enega v okviru aprilskega dviga plač v javnem sektorju), večji del izkušenih zdravnikov specialistov pa bo deležen skupno dveh dodatnih plačnih razredov. Del razredov so zdravniki prejeli z januarsko plačo, drugi del pa bodo prejeli z aprilsko.

Osnovna plača zdravnika tako močno presega plače vodilnih v javnih zdravstvenih zavodih, ki poleg tega niso upravičeni do plačila za opravljeno nadurno delo in ne do dodatkov, do katerih so upravičeni preostali zaposleni, opozarjajo podpisniki pisma predsedniku vlade.

Direktorji v povprečju med 53. in 57. plačnim razredom

Kot pojasnjujejo, se povprečni direktor slovenske bolnišnice uvršča v 57. plačni razred, strokovni direktor vsaj en plačni razred niže. Povprečni direktor zdravstvenega doma se uvršča v 53. plačni razred, strokovni vodja vsaj en plačni razred niže.

Direktorji in strokovni direktorji v javnih zdravstvenih zavodih so že doslej zaostajali za plačami velikega števila zdravnikov, ponekod jih prekašajo celo najbolje plačane medicinske sestre, predvsem zaradi nadur in dodatkov, so zapisali v pismu.

Jurij Šorli FOTO: Špela Kuralt/Delo

Kot je za STA opozoril direktor bolnišnice Topolšica Jurij Šorli, imajo že zdaj velike težave pri zagotavljanju predvsem strokovnih vodij. »Ker če se nekdo odloči, da bo še dodatno opravljal zahtevno delo, nenadoma pade več plačnih razredov niže, kot je bil prej, s tem da ohrani isto delo, kot ga je imel prej, pri tem pa ima še dodatno odgovorno delo vodenja in organiziranja dela,« je dejal.

Kot še navajajo v pismu, prihajajoče spremembe glede napredovanj zdravnikov s 1. aprilom po oceni podpisnikov pisma obstoječe neskladje povečujejo še iz naslova osnovnih – izhodiščnih plač, kar postavlja vodstva javnih zdravstvenih zavodov v povsem neprimerljiv in diskriminatoren položaj glede na zahtevnost ter odgovornost delovnega mesta in »so kaplja čez rob že doslej absurdne situacije«.

Zato podpisani direktorji, strokovni direktorji in strokovni vodje javnih zdravstvenih zavodov zahtevajo, da se nemudoma pristopi k odpravi opisanih plačnih nesorazmerij.

Naročanje na uro in druge izboljšave za razvoj zdravstva

Brez motiva

»Direktorji in strokovni direktorji, ki smo zdravniki, nimamo več nikakršnega motiva za nadaljevanje dela na vodilnih delovnih mestih, za bistveno nižjo plačo od kolegov, ki jih vodimo, zato razmišljamo o odstopu s svojih funkcij. Na zdravniških delovnih mestih lahko računamo na višje plačilo za svoje delo. Podobno razmišljamo tudi številni drugi podpisniki, ki nimamo medicinske izobrazbe,« so poudarili.

Kot so dodali, verjamejo, da se tudi premier Golob zaveda pomena vodenja za uspešno delovanje zdravstvenih zavodov in celotnega zdravstvenega sistema, zato pričakujejo, da bodo opisana plačna nesorazmerja odpravljena do 1. aprila, ko začne veljati napredovanje zdravnikov.

Poleg odprave opisanih plačnih nesorazmerij pa podpisniki pričakujejo še, da se nagrajevanje direktorjev in strokovnih direktorjev dolgoročno uredi v okviru zdravstvenega stebra, ob upoštevanju odgovornosti vrhovnega menedžmenta zdravstvenih organizacij in strukture zaposlenih, ki jih vodijo.

Šorli je pri tem za STA še opozoril, da so vodstva zdravstvenih zavodov pogosto tarča kritik »krivi za karkoli, kar se v zdravstvu zgodi«, hkrati pa se »ugotavlja, kako so vse zasebne zdravstvene ustanove boljše od nas in uspešnejše pri delovanju«. S pismom želijo tudi opozoriti, da nimajo orodij, da lahko karkoli na tem področju spremenijo. Če se začnemo tudi mi obnašati kot zasebni profitni zavodi, bomo zelo težko s tem zdravstvom kam prišli, je še dodal.

Pismo so predsedniku vlade poslali prejšnji teden, odgovora pa do zdaj še niso dobili. STA še čaka odgovor kabineta predsednika vlade ter ministrov za zdravje in javno upravo.