Preiskava varovanja tožilke Gončin v zaključni fazi

Preiskava, v kateri tožilstvo preverja očitke glede zaznanih nepravilnosti pri varovanju tožilke Mateje Gončin, je v zaključni fazi, ni pa preiskava še zaključena, je danes povedala generalna državna tožilka Katarina Bergant. Pojasnila je, da je tožilka Gončin očitno upravičeno opozorila na določene nepravilnosti pri ravnanju policije, predvsem centra za varovanje in zaščito, katerih odprava pa je v izključni pristojnosti policije.

Tožilstvo ni nadzorni ali nadrejeni organ policije, je dodala. A tožilstvo ima hkrati tako pristojnost kot dolžnost, da ugotovi, ali je bilo med ugotovljenimi nepravilnostmi ali očitki, ki jih je izpostavila tožilka Gončin, morebiti storjeno katero od kaznivih dejanj. Ko bo postopek končan, bo z ugotovitvami seznanjena tudi javnost.

Pri vrhovnem državnem tožilstvu vztrajajo, da javno razčiščevanje nesoglasij, še posebej o ukrepih varovanja državnih tožilcev, povečuje tveganje za njihovo varnost, je še povedala Bergantova ter dodala, da so ti podatki z razlogom označeni s stopnjo tajnosti. Ta razlog je varnost tožilcev, ki je vsem prednostna naloga. 

Policija je, kot smo poročali, prenehala varovati tožilce v zadevi Kavaški klan, ki so fizično varovanje dobili po likvidaciji Satka Zovka, kljub temu da so nekateri osumljeni še vedno na prostosti.

Generalna tožilka Katarina Bergant je v današnji izjavi poudarila, da je odločitev o orgoženosti tožilcev, odločitev o njihovem varovanju, tako začetku varovanja kot preklicu, izključno v pristojnosti policije, ki razpolaga z vsemi relevantnimi podatki. Nosi pa policija hkrati seveda odgovornost za pravilnost teh odločitev ter posledično odgovornost za varnost tožilcev. Razlogov, da bi dvomili o odločitvi policije, na generalnem državnem tožilstvu nimajo, prav tako so vsi tožilci razen Gončinove dejali, da nimajo pripomb na varovanje policije in da se počutijo varne.

Tožilka Mateja Gončin FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice

Nova uredba za zaščito ogroženih in njihovih bližnjih

Na ministrstvu za notranje zadeve so danes na portalu e-Demokracija sicer objavili predlog uredbe o varovanju ogroženih uradnih oseb, ki, kot pojasnjujejo, vzpostavlja celovit okvir za zaščito ogroženih uradnih oseb in njihovih bližnjih. Opredeljuje pogoje za varovanje, določanje stopnje ogroženosti in ukrepe za zaščito. Določa dolžnosti ogroženih oseb, njihovih nadrejenih in policije, ki varovanje načrtuje, izvaja in nadzira.

»Predlog uredbe določa, da se varovanje uvaja, kadar je ogroženost povezana z opravljanjem uradnih nalog, vključuje pa preventivne, operativne, tehnične in fizične ukrepe. Določene so štiri stopnje ogroženosti, od katerih je odvisen obseg ukrepov varovanja, pa tudi obveznost samozaščitnega vedenja ogroženih oseb in postopke za prenehanje varovanja. Predlagamo še, da so varovane osebe upravičene do psihološke pomoči,« so sporočili z ministrstva.

Javna obravnava predloga uredbe bo potekala 30 dni, možnost za podajo pripomb je do 16. marca 2025.