Prehranska dopolnila bolj kot vir zdravja postajajo vir zaslužka

Oglaševalci prehranskih dopolnil ljudem obljubljajo čudeže pri ozdravitvi rakavih obolenj, astme, alergij, revme, pri hujšanju, pomlajevanju, odpravi plešavosti …, ljudje pa jim nasedajo. Zakonodaja, ki regulira to področje, je precej stroga, pa vendar se številni »sumljivi« ponudniki v oglasih pojavljajo vedno znova in znova – vsakič z novimi inovativnimi obljubami o čudežih za »telo in dušo«. Kdaj oglas preide v nateg in kako najbolj »prozornim« stopiti na prste, da bo oglaševanje zahtevalo manj naivnih žrtev?  

V bazi prehranskih dopolnil je prek 4550 izdelkov in vse bolj priljubljena postajajo. Njihov trg je vreden že blizu 40 milijonov evrov, ciljne populacije pa jim najbrž glede na podatke Mediane, po katerih je dopolnila v 2015 uporabljal že vsak četrti Slovenec, ne bo zmanjkalo. Katera ženska ni vsaj enkrat poskusila shujšati? Kateri moški se kar sprijazni s plešo? Kdo si ne bi želel biti večno zdrav in mladosten, kot je denimo v enem od oglasov – medijska zvezda Lorella Flego? Pravzaprav »lažna« Lorella. Lepega dne se je namreč znašla na spletu v izmišljenem intervjuju, v katerem je promovirala prehransko dopolnilo za hujšanje KetoDiet. Da gre za goljufijo, je na svoji spletni strani opozoril tudi zdravstveni inšpektorat z nasvetom, naj ljudje pred nakupom preverijo naziv in naslov ponudnika, ki je obvezen podatek pri prodaji izdelkov prek spleta. V primeru, da ta podatka nista znana, naročanje pa je možno  zgolj s klicem na telefonsko številko ali prek spletnega obrazca, lahko po navedbah inšpektorata sklepamo, da gre »za goljufivo prakso in za ponujanje izdelkov, katerih skladnost in varnost ne more biti preverjena«.

Kršitve marketinške etike

Oglaševanje čudežev in zagotavljanje rezultatov niti z vidika marketinške etike ni sprejemljivo, pravi Črt Podlogar, strokovnjak za digitalni marketing in predavatelj na Gea Collegu. Navsezadnje, dodaja, takšno oglaševanje predstavlja tudi slabo poslovno prakso, ki se osredotoča na kratkoročne rezultate: »Ko bodo kupci enkrat videli, da izdelek nima želenih učinkov, se bodo prodajalca v prihodnje izogibali.« Po njegovem je ne glede na področje oglaševanja ključno, da »podjetja odkrito komunicirajo s potencialnimi kupci, k čemur vse bolj stremijo tudi oglaševalske platforme, ki vse bolj pogosto omejujejo in prepovedujejo oglaševanje izdelkov z neresničnimi trditvami o njihovih učinkih in lastnostih«.

Ko nadzor ni mogoč

Podlogar meni, da je spletno oglaševanje »še najbolj varno«, medtem ko za najbolj problematične oglaševalske kanale izpostavlja telefonsko prodajo in direktno pošto, saj »tam ne obstaja noben mehanizem za nadzor nad oglaševalskim sporočilom«: »V nasprotju z drugimi kanali moramo oglaševalci na spletu upoštevati vse bolj stroga pravila oglaševanja, ki jih postavljajo največje platforme, denimo Google in Facebook, ki predvsem v bolj občutljivih panogah, kot so prehranski dodatki, jasno definirata, kaj je sprejemljivo in kaj ne in tudi redno zavračata neprimerne oglaševalske prakse. Poleg tega imajo kupci na voljo komentarje ostalih kupcev, certifikate in druge načine, da preverijo verodostojnost svojega nakupa, preden ga opravijo.«

A na Zdravstvenem inšpektoratu opozarjajo, da dobijo precej prijav prav zaradi zavajajočega oglaševanja prehranskih dopolnil, ki se tržijo preko spleta, pri čemer pa nosilca dejavnosti ni možno identificirati ali pa je registriran v tretji državi, ki ni članica EU.



V takih primerih ukrepajo preventivno  tako, da potrošnike opozorijo na neskladnosti. Nazadnje so oktobra lani opozorili na zavajajoče oglaševanje prehranskih dopolnil podjetja Bernadatte, ki je registrirano na Bahamih, gostuje pa na strežniku v Braziliji. Varnosti teh izdelkov se ne da preveriti. Sicer pa omenjeno podjetje, ugotavljajo na inšpektoratu, konstantno krši predpise s področja zdravstvenih trditev, čeprav učinki sestavin niso bili dokazani in trditve uradno niso odobrene.

Dodatki, ki pozdravijo celo covid-19

V lanskem letu, ki ga je zaznamovala epidemija covida-19, je bil nadzor nad oglaševanjem prehranskih dopolnil pri nas usmerjen v izdelke, ki so se oglaševali v povezavi s koronavirusom. Evropska komisija je v 2020 organizirala koordiniran akcijski nadzor nad spletno ponudbo in oglaševanjem živil, vključno s prehranskimi dopolnili, v povezavi s covidom-19. Kot pravi Andreja Mojškrc, inšpektorica svetnica na Zdravstvenem inšpektoratu, se je zaradi epidemije nakup prehranskih dopolnil prek spleta povečal, v ponudbi pa so se našla celo dopolnila, označena oziroma predstavljena kot »proizvodi za preprečevanje ali ozdravitev te okužbe« oziroma »s pozitivnimi učinki na imunski sistem«.



V okviru te akcije je inšpektorat izvedel 31 pregledov – med njimi so pregledali tudi oglaševanje 42 prehranskih dopolnil. Spornih trditev so odkrili kar nekaj, po besedah Mojškrčeve pa so jih zavezanci v večini primerov takoj umaknili. V enem primeru so informacijo o kršitvi prek sistema AAC (Administrative Assistance and Cooperation) posredovali državi članici, kjer je bil sedež nosilca živilske dejavnosti.

Vztrajanje pri goljufivih praksah

Ne KetoDiet ne družba Bernadatte nista osamljena primera goljufivega oglaševanja. Tudi televizija je sila privlačen medij za oglaševalce dvomljivega slovesa. Takole izkušnjo iz prve roke opisuje ena slovenskih podjetnic: »Ženska na televiziji nonstop reklamira čudežne učinke prehranskih izdelkov, brez sramu se sklicuje na klinične študije in da je vse patentirano, vse stoodstotno najboljše. Mi pa moramo zaradi milimeter premajhnega fonta na embalaži v ponatis. Kazni (za sporno oglaševanje prehranskih dopolnil v superlativih, o. p.) so tisoč evrov, promet je v milijonih. Na inšpektoratu pravijo ja, poznamo, so nonstop v postopku. Oglaševalci govorijo o čudežnih učinkih, pa ne bi smeli. Predvsem starejši jim nasedajo. A glede na promet je jasno, zakaj vztrajajo kljub kaznim.«

In globe niso majhne. Na zdravstvenem inšpektoratu, kjer sicer ocenjujejo, da je »večina zavezancev, ki jih nadzirajo, odgovorna in spoštuje zakonodajo«, priznavajo, da jih je nekaj vendarle »predmet večkratnih prijav, zato jih tudi večkrat obravnavamo«. V primerih oglaševanja prehranskih dopolnil so zlasti pogoste kršitve uredbe o zagotavljanju informacij za potrošnike, po kateri je živilom prepovedano pripisovati moč preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni.

Globe v več deset tisočakih

Oglaševanje prehranskih dopolnil urejata uredbi o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih in o zagotavljanju informacij o živilih za potrošnike. Prva predpisuje, da morata vse prehranske in zdravstvene trditve pred uporabo odobriti Evropska agencija za hrano in Evropska komisija. Najvišja globa za kršitev te uredbe za pravno osebo doseže tudi 30.000, za samostojnega podjetnika posameznika pa 12.000 evrov. Globe za kršitev druge uredbe so približno za polovico nižje: največ 15.000 evrov za pravno osebo in 7500 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Globe za odgovorne osebe se sučejo od 120 pa do 3000 evrov. Očitno so glede na zaslužke, ki jih prinašajo, še vedno prenizke, da bi kršitelje prisilile k spoštovanju zakonodaje in ker gre za občutljivo področje, človekovo zdravje, – tudi etike.



Kako torej oglaševanje omejiti tako, da bo zahtevalo kar najmanj naivnih žrtev? Kot meni Črt Podlogar, lahko največ naredi zakonodajalec, ki mora zaščititi potrošnike in poskrbeti, da so varovalni mehanizmi primerni za čas, ko je spletno nakupovanje vse bolj popularno: »Vsekakor pa lahko veliko prispevajo tudi oglaševalske platforme, saj lahko najbolj enostavno identificirajo nekredibilne oglaševalce, ki uporabljajo za oglaševanje in prodajo neprimerno komunikacijo in neresnične trditve in jim omejujejo ali celo preprečujejo oglaševanje, kar se v vse večji meri tudi dogaja.«