Prehodne rešitve, da otroci ne ostanejo pred vrati vrtca

Ljubljana – Okoli 700 najmlajših, ki bi 1. septembra lahko prvič prestopili prag vrtca, bodo starši morali odpeljati v kakšno drugo varstvo. Za toliko otrok prvega starostnega obdobja (do 3. let) namreč po podatkih, ki jih zbira ministrstvo za šolstvo, v slovenskih vrtcih zmanjka prostora. Za starejše od treh let je prostora več kot dovolj.
 
Po podatkih ministrstva je prostih mest v slovenskih vrtcih 5420, čakajočih otrok pa je 1648. Načeloma težav torej ne bi smelo biti. Vendarle pa normativi določajo, da je v oddelkih 1. starostnega obdobja lahko manj otrok kot v oddelkih s starejšimi otroki. Če občina ustanoviteljica tako odloči, je lahko v oddelkih prvega starostnega obdobja največ 14 otrok, v homogenih oddelkih 2. starostnega pa deset otrok več. Tako so mesta za tiste najmlajše, ki morda prvič vstopajo v vrtec, najbolj vroč kostanj. To kažejo tudi številke. V državi je za otroke do tretjega leta trenutno na voljo 336 prostih mest v vrtcih, čakajočih je 1045.

Med enajstimi mestnimi občinami imajo po podatkih ministrstva premalo mest za to starostno obdobje v Ljubljani, Kopru in Slovenj Gradcu. Ko otroci zrastejo, težav s prostimi mesti v vrtcih praktično ni več. V celotni Sloveniji je namreč za drugo starostno obdobje, torej za otroke, stare od tretjega leta do vstopa v šolo, na voljo 4328 prostih mest, na čakalnih seznamih jih je 249.



Statistika, ki jo vodi ministrstvo za šolstvo, kaže, da bo velika večina otrok prostor v vrtcu v novem šolskem letu dobila. Težave se pojavljajo predvsem v Ljubljani in krajih z večjim priseljevanjem, večinoma za otroke prvega starostnega obdobja. Če bi upoštevali normative o igralnih površinah, bi verjetno tudi marsikateri starejši otrok ostal brez vrtčevskega varstva. Čeprav je bila uveljavitev normativa predvidena že za leto 2006, je ministrstvo rok podaljšalo do 1. septembra 2023.

Po pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih, ki je bil večkrat spremenjen, bi morali od 1. septembra 2006 imeti na otroka od štiri do najmanj tri kvadratne metre igralne površine. Potem se je močno povečala nataliteta, vse več otrok je bilo vpisanih v vrtce. Tri kvadratne metre igralne površine na otroka ni mogel zagotoviti noben vrtec v državi. Občine, ki so ustanoviteljice vrtcev in s tem zadolžene za zagotavljanje prostorskih pogojev, so se kmalu začele boriti tudi s krizo in kroničnim pomanjkanjem denarja.
 

Še pet let časa

Vsako leto so se tako pogajale z ministrstvom za šolstvo, da bi jim vendarle dovolilo odstopanje od normativa, ki ga same seveda niso postavile, so pa morale zagotoviti pogoje. Ministrstvo je postavilo skrajni rok za uveljavitev normativa 1. 9. 2013. Aprila 2013, ko so že videli, da roka občine ne bodo izpolnile, so sprejeli spremembo pravilnika, ki je omogočil odstopanja. Za otroke do drugega leta mora biti najmanj tri kvadratne metre igralne površine na otroka, za otroke od drugega do tretjega leta 2,6 kvadratnega metra, za otroke od tretjega leta do vstopa v šolo pa 1,75 kvadratnega metra na otroka. Novi pravilnik je odstopanje omogočal do 1. 9. 2017. V lani spet popravljenem pravilniku so skrajni rok določili 1. 9. 2023.

Občine imajo sicer še vedno težave z zagotavljanjem zadostnih igralnih površin, saj morajo za vsa odstopanja pridobiti soglasje ministrstva, ki ga lahko odobri za največ dve šolski leti. Ministrstvo se z odstopanji od normativa strinja, če bi vrtec zaradi upoštevanja normativa moral odkloniti otroke in če ima občina sprejet dokument, ki vključuje načrt aktivnosti za zagotovitev predpisane igralne površine.
 

Novogradnje izpolnjujejo normative

Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar je povedala, da novogradnje, prizidki in adaptacije vrtcev po slovenskih občinah upoštevajo predpisane normative glede igralnih površin. V starejših stavbah, v katerih so vrtci, priznava, da teh normativov ne dosegajo: »Prizadevamo si in vztrajamo, da za stare objekte to ne bi veljalo. Če bi to veljalo tudi v teh primerih, potem bi otrok lahko ostal brez vrtčevskega varstva. Kdo bi prevzel odgovornost? Če bo torej občina hotela sprejeti te otroke in upoštevati normativ, mora graditi. Podatki pa kažejo, da bodo ti morebitni novi prostori čez nekaj let prazni.«



Zmanjševanje števila rojstev in s tem manjšega števila v vrtec vpisanih otrok še ne opažajo v Vrtcu Velenje, ki je eden največjih vrtcev v državi. Sporočili so, da normativa glede igralnih površin še ne dosegajo, soglasje ministrstva k odstopanju imajo do 31. avgusta 2019. Mestna občina Velenje je vsa leta skrbela in se večkrat pohvalila, da so sprejeli čisto vsakega otroka, ki so ga starši želeli vključiti v vrtec. Če so imeli leta 2009/2010 v 66 oddelkih vpisanih 1171 otrok, jih bodo imeli v novem šolskem letu 1445 v 83 oddelkih. Nove oddelke odpirajo tudi med šolskim letom, v zadnjem šolskem letu so med letom odprli pet novih.

Poleg Velenja na čakalni listi nimajo nobenega otroka v še štirih mestnih občinah, in sicer v Kranju, Novi Gorici, Murski Soboti in na Ptuju.
 

Zlata vreden vrtčevski prostor

Koliko otrok bi ostalo pred vrati vrtca, če odstopanj od normativa ministrstvo ne bi dopuščalo, ni znano. Gotovo pa bi bile številke precej večje tudi na oddelkih drugega starostnega obdobja, kjer zdaj ni težav. Med mestnimi občinami imata največ čakajočih otrok za vstop v vrtec Ljubljana in Koper. Tako je v ljubljanskih vrtcih za prvo starostno obdobje na voljo 58 prostih mest, čakajočih otrok je 135, v Kopru imajo šest prostih mest, čakajočih je 32, v Slovenj Gradcu pa bi lahko sprejeli enega otroka, starega do tretjega leta, na to mesto pa jih čaka pet. V Ljubljani so težave tudi za kombinirane oddelke, kjer je na voljo 70 mest, čakajočih je 146 otrok, pet otrok pa čaka tudi na prostor v vzgojno-varstvenih družinah, kjer pa ni niti enega prostega mesta.

V občinah se zavedajo stisk staršev, Vidmarjeva pravi, da se, čeprav starši tega morda ne vidijo tako, zelo trudijo reševati nastale razmere: »V Ljubljani, kjer je potreb največ, delajo zelo dobro. Vendar je treba vedeti, da je tam zelo veliko priseljevanja. Vprašanje pa je, kako se tega problema lotiti dolgoročno. Vrtčevski prostor je namreč zelo drag. Še posebno če je prazen. Normativi in standardi za predšolsko vzgojo pri nas so med najzahtevnejšimi v Evropski uniji, kar pomeni, da že gradnja zelo veliko stane, potem pa se zgodi, da otrok v nekaj letih ni več dovolj. To kliče k razmisleku. Tudi zato, ker vsi ti otroci prihajajo v šole, ki pokajo po šivih in za katere so prav tako odgovorne občine. V teh primerih pogrešamo fleksibilnost. Da bi sredstva, ki smo jih tako ali tako vložili, izkoristili.«

Kot primer pojasni, da bi vrtce oziroma prizidke lahko gradili modularno: »To je zelo popularno v Skandinaviji, ko pa so pri nas to poskusili pri nekaterih vrtcih, je med starši nastal velik odpor. Vendar bi tako zgrajene objekte lahko izkoristili pozneje na drugih lokacijah.«