Predsednik republike je poskusil braniti ugled Slovenije

Na spletnem vrhu za demokracijo je ameriški predsednik ­Joe ­Biden povabil slovenskega­ predsednika Boruta Pahorja. Na vprašanje, ali je morda vabilo na konferenco dobil tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je aktualnega ameriškega predsednika označil za najšibkejšega predsednika v zgodovini, so nam iz kabineta predsednika vlade odgovorili, da vprašanja ne komentirajo.

»Ko smo v Sloveniji gradili svojo državo, smo si prizadevali za liberalno demokracijo, ki temelji na vladavini prava in popolnem spoštovanju človekovih pravic. V tridesetih letih smo veliko dosegli. A kakor vse druge države na svetu se tudi mi spoprijemamo z izzivi,« je Pahor na mednarodnem odru v svoji značilni retoriki priznal težave z erozijo demokratičnih standardov v Sloveniji.

Brez omembe okoliščin je poudaril, da »demokracija ne pomeni le delujočih demokratičnih institucij, ampak tudi visoko raven politične in pravne kulture«. Nato je ponovil svoj moto, ki ga vedno izpostavi, ko poskuša zgladiti napetosti na domačem političnem parketu: »Naša prizadevanja za demokracijo temeljijo na dialogu in medsebojnem spoštovanju, brez izključevanja in sovražnega govora.« Dodal je, da razlike v političnih in ideoloških pogledih niso problem. Problem je po njegovem nenaklonjenost dialogu.

Borut Pahor je v svoji značilni retoriki priznal težave z erozijo demokratičnih standardov v Sloveniji. FOTO: Julien de Rosa/Reuters

»Predsednik Pahor je prebral pričakovan govor in pri tem ostal zvest samemu sebi, zaradi česar si lahko samo čestita. Skrbno je pazil, da v tuji javnosti in predvsem pri vladajočem krogu doma ne bi pustil vtisa, da je Slovenija, ko gre za demokracijo, tako kot njena privilegirana soseda Madžarska, ki je gostitelj Biden sploh ni povabil na vrh demokracij, prej del problema kot rešitve,« je Pahorjev nastop pospremil sociolog in politolog dr. Rudi Rizman.

Pahor se je z uporabo besede 'izzivi' na široko izognil omenjanju globalne erozije demokracije oziroma vzpona avtokratskih vladavin v najmanj 75 državah v zadnjih petnajstih letih. Rizman je opozoril, da je Pahor še pred dvema letoma zatrdil, da mora Slovenija upoštevati naraščajoč pojav močnih voditeljev tudi v državah z dolgo demokratično tradicijo in da je zato po njegovem za mnoge ljudi privlačno imeti voditelja, ki nadomesti pomanjkljivosti ­demokracije.

Trend, ki ga je Pahor omenil, tako sogovornik, se je lahko nanašal samo na avtoritarne politike tistega časa, denimo Donalda Trumpa, Vladimirja Putina, Xi Jinpinga, Viktorja Orbána, Rodriga Duterteja in podobne. »Zaradi Pahorja in drugih se je ta trend uresničeval in se še naprej utrjuje kljub večinski nenaklonjenosti in uporom njenih državljanov, tudi v Sloveniji,« je prepričan Rizman.

O uspehu vrha si po njegovem seveda ni treba delati utvar in tudi avtoritarnih voditeljev od Putina do Xija zaradi tega ni treba skrbeti. »V ZDA tudi osrednji mediji pišejo, da je vrh 'mrtev na samem začetku', ker je njegov pobudnik močno znižal ton, ko je med volilno kampanjo govoril, da so ZDA pred zdrsom v diktaturo, in da zato potrebuje zaveznike v svetu med državami, ki so privržene demokraciji,« je poudaril Rizman.

ZDA bodo po njegovi oceni tako kot doslej še naprej podpirale režime, od katerih si lahko obetajo geopolitične koristi, in pri tem jih ne bo motilo, da bodo to diktature ali odkrito fašistični režimi.