Nasilje nad starejšimi ni le fizično

»Družbeni, kulturni in osebnostni vidiki ter dejavniki tveganja za pojav nasilja nad starejšimi se v zadnjih letih zaostrujejo,« ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi, ki je 15. junija, opozarjajo v Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije. V združenju Srebrna nit pa poudarjajo, da je za razumevanje nasilja treba vedeti, da ne gre le za klasične oblike, kot je telesno nasilje, ampak tudi za posredne, prikrite oblike, ko starejšim iz različnih razlogov ni omogočeno dostojno, kakovostno in varno življenje.

Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi je več ustanov in društev opozorilo na ničelno toleranco do nasilja, ki ga doma, v ustanovah ali prek družbenega sistema doživlja vsaj 60.000 starejših prebivalcev Slovenije.

Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni in babiški negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege ob tem poudarja, da nasilju nad starejšimi v družbi posvečamo premalo pozornosti, kljub temu, da smo hitro starajoča se družba.

Nasilje NE!

Število nasilnih dejanj nad starejšimi, ki so ena najbolj ranljivih skupin tudi pri nas, se povečuje. »Razlog za to je vedno več nestrpnosti v družbi, socialne oddaljenosti, destruktivnega individualizma, nepripravljenosti za konstruktivno reševanje konfliktov, neodgovornosti do drugih in skupnosti, spremenile so se tako osebne, družinske kot družbene vrednote,« pravijo v delovni skupini. Posledice tega pa je videti v odnosih v družini, v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih.

Starejši so diskriminirani tudi zaradi visokih cen zdravstvenih storitev oziroma doplačil, pa naj bo to pri zobni protetiki, slušnih aparatih, pripomočkih za inkontinenco, pri storitvah mobilnosti ... FOTO: Jure Eržen/Delo

Zato so konec lanskega leta izdali priročnik Nasilje NE!, v katerem so zbrana priporočila za izvedbo ustreznih postopkov pri zaznavi nasilja tudi nad starejšimi v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih. Irena Špela Cvetežar, vodja delovne skupine, pa sporoča: »Pomembno je, da starejši o nasilju spregovorijo – bodisi v ambulanti osebnega zdravnika, ob obisku patronažne medicinske sestre ali kje drugje.«

V Društvu Srebrna nit – združenju za dostojno starost pa letos izpostavljajo nasilje nad starejšimi zaradi slabe zdravstvene in socialnovarstvene oskrbe. Še vedno se slabša dostopnost do zdravstvene oskrbe, čeprav je zdaj že več kot 140.000 ljudi brez osebnega zdravnika, med njimi tudi so starejši, ki se težje znajdejo v digitaliziranem sistemu. »Izboljšati je treba dostopnost do osebnega zdravnika, vsaj delno povečati glavarinske količnike, odpreti vrata ambulant, omogočiti osebne stike, spodbujati preventivo,« pravi Anita Caruso, predsednica združenja Srebrna nit.

Težko plačajo dopolnilno zavarovanje

Starejši so diskriminirani tudi zaradi visokih cen zdravstvenih storitev oziroma doplačil, pa naj bo to pri zobni protetiki, slušnih aparatih, pripomočkih za inkontinenco, pri storitvah mobilnosti ... Izpostavljeni so tudi velikim pritiskom zasebnih zavarovalnic, ki agresivno ponujajo svoje storitve. »Zavzemamo se za ukinitev dopolnilnega zavarovanja na način, da tisti, ki imajo večje prihodke, plačajo več; med starejšimi je veliko takih, ki imajo nizke pokojnine in težko zmorejo plačilo dopolnilnega zavarovanja,« omenja Anita Caruso še en primer nasilja nad starejšimi.

Obliki nasilja nad starejšimi sta tudi sistemsko neurejeno institucionalno varstvo in dolgotrajna oskrba. FOTO: Jure Eržen/Delo

Opozarjajo tudi na prepočasen razvoj paliativne oskrbe. »Pospešiti je treba specializacije za zdravnike in diplomirane medicinske sestre tako iz paliativne oskrbe kot geriatrije in gerontologije. Če kaj, je nasilje nad starejšimi umiranje v samoti, neredko tudi v bolečinah v domačem okolju; dodajamo še ne povsem urejeno področje celostne obravnave demence pri starejših osebah,« poudarjajo v Srebrni niti. Starejši imajo pravico do dostojanstva in odločanja o svojem življenju, zato so pristopili h kampanji za sprejetje zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Obliki nasilja nad starejšimi sta tudi sistemsko neurejeno institucionalno varstvo in dolgotrajna oskrba, pravi Anita Caruso: »Govorimo o pomanjkanju namestitvenih kapacitet v domovih za starejše in drugod, hkrati pa je več kot tisoč praznih postelj zaradi hudega pomanjkanja negovalnega in oskrbovalnega kadra. Problematične so tudi (pre)visoke cene oskrbe v domovih.« Zato je treba zaposlenim zagotoviti boljše plače, v zakonu o dolgotrajni oskrbi pa odpraviti neznanke. »Skrbi nas tudi, da se ljudem po novem zakonu ne bi še dodatno zmanjšale pravice,« pravi Carusova.