Predlog veta na »ustavo« slovenskih voda v DS pogorel

Razvpita novela zakona o vodah, sprejeta 30. marca, se ne vrača v Državni zbor, saj je veto, ki ga je državnemu svetu predlagala interesna skupina negospodarskih dejavnosti, danes padel. Zanj je bilo le 14 svetnikov; 19 jih je bilo proti, in to kljub temu, da so pobudniki peticije Za pitno vodo državni svet dopoldne seznanili s podporo prek 53.000 državljanov, na državni zbor pa v imenu več kot 42.000 podpisnikov naslovili še dve zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma zakona o vodah.

Kaj prinaša zakon o vodah­­?
V 2. oziroma v spremenjenem 37. členu dovoljuje, da se na vodnem in priobalnem zemljišču in na območju presihajočih jezer gradijo enostavni objekti in objekti v javni rabi ter omogoča financiranje vzdrževanja vodotokov tudi iz Sklada za vode.

Kaj so objekti v javni rabi?
Po gradbenem zakonu so to gostinske, poslovne, upravne, trgovske, obredne stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet, stavbe za izvajanje komunikacij in druge nestanovanjske stavbe, če so namenjene javni rabi in javne površine, kot so javne ceste, ulice, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice in rekreacijske površine.

Kaj je za stroko in okoljevarstvenike najbolj sporno?
Prvič, da zakon odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije republike Slovenije za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Gradnja objektov javne rabe povečuje tveganje za onesnaženje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki so glavni viri pitne vode.



Drugič, da zakon posege na stavbnih zemljiščih, ki so bili doslej mogoči le znotraj naselij, razširja na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki predstavljajo naravno vodno javno dobro.
Tretjič, da zakon s tem, ko izenačuje priobalna in vodna zemljišča z drugimi vrstami zemljišč, za katera je sicer treba pridobiti vodno soglasje, odpravlja njihovo posebno varovalno vlogo - zaščito površinskih vodnih teles s kopnega. Z zakonom nam grozi omejitev splošne rabe vode in dostopa do vode kot javne dobrine.

Četrtič, da je vlada novelo zakona predlagala le po 14-dnevni javni obravnavi, sprejela pa ga je po skrajšanem postopku. Sporne spremembe so se v zakonu pojavile v medresorskem usklajevanju na predlog ministrstva za gospodarstvo.

Katero veljavno nacionalno in evropsko zakonodajo oziroma predpise je »povozil« zakon o vodah?
Slovensko ustavo v 70. a in 72. členu, temeljne določbe zakona o varstvu okolja, Aarhuško konvencijo, direktivo EU o kakovosti vode, prenovljeno Direktivo o pitni vodi, poslovnik Državnega zbora.

Kako spremembe zakona o vodah pojasnjuje okoljsko ministrstvo?
Zakon o vodi zaostruje posege na priobalna zemljišč in ukinja postopek zožitve teh zemljišč. Odločitve so v pristojnosti stroke - Direkcije za vode, ki bo o posegih odločala z odločbo, in ne več politike. Na priobalnem zemljišču ne bo več mogoče zidati zasebnih objektov, temveč zgolj objekte v javnem interesu. Na voljo bo več sredstev za urejanje vodotokov in večjo poplavno varnost. Zakonska novela ne vpliva na oskrbo prebivalstva s pitno vodo ali na tveganja za degradacijo zemljišč.



Na priobalnem pasu je bilo doslej mogoče graditi zasebno vilo ali zasebno pristanišče, če sta s tem soglašala nosilec urejanja prostora pristojne občine in vlada. Priobalni pas je bilo mogoče s petnajstih zožiti na nič metrov tudi za potrebe objektov zasebne rabe. Po novem to ni več mogoče. Na priobalnem zemljišču so po novem mogoči le objekti, ki so namenjeni vsem. Poseg na priobalnem zemljišču ni možen le na podlagi vodnega soglasja in tudi ne zaobide prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda, temveč mora imeti vsak objekt v priobalnem zemljišču podlago v prostorsko-izvedbenem aktu občine ali v državnem prostorskem načrtu.

Kaj se je zgodilo s prav tako spornim 69. členom zakona o vodah?
Ministrstvo za okolje in prostor je na pritisk stroke in civilne družbe iz 69. člena umaknilo sporno točko, ki bi na vodovarstvenih območjih omogočala gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov. Gre za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.

Koliko glasov podpore bi v drugo potreboval zakon, če bi bil veto izglasovan?
Vsaj 46 glasov poslancev in poslank državnega zbora.