Državni svet ni izglasoval veta

Ker je državni zbor 30. marca kljub množični podpori peticiji za pitno vodo sprejel sporne spremembe 37. člena zakona o vodi, so se nevladniki odločili za zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Zbrali so več kot 9000 podpisov podpore, pobudo za razpis zakonodajnega referenduma pa so vložili dopoldne.

Prav tako je danes o predlogu odložilnega veta na izredni seji razpravljala komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega sveta, na isto temo in prav tako na izredni seji pa so se videokonferenčno, to je na daljavo, sestali tudi državni svetniki. Vendar pa so po poročanju STA povezavo zaradi tehničnih težav na omrežju državnega zbora izgubili, zato so zaradi nesklepčnosti obravnavo predloga veta prekinili in jo nadaljevali zgodaj popoldne. Rezultat je zdaj znan: za veto ni bilo dovolj rok - le 14, 19 jih je bilo proti.

Pred glasovanjem so pobudniki kampanje Za pitno vodo državnemu svetu poslali peticijo z vsemi podpisniki.

Peticijo, ki poziva k umiku sprememb 37. člena zakona o vodi, so predstavile civilnodružbene organizacije Eko krog, civilna iniciativa Danes, Mladi za podnebno pravičnost, Smetumet in Inštitut 8. marec.

Državni svet kot ogledalo demokracije

»Državni svet je varovalka, v njem bi morale danes goreti vse rdeče luči,« je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. »V eni roki imamo dokument varuha človekovih pravic, ki pravi, da je bil postopek tega zakona netransparenten; v drugi roki imamo vso stroko in upravljavce vodovodov, ki opozarjajo na sporno vsebino zakona, in imamo več kot 50.000 podpisnikov peticije. Danes bo dan, ko se bo v državnem svetu pokazalo, koliko demokracije premore ta država, saj bodo odločali med vsem omenjenim in bombončki, ki jih s tem zakonom dobivajo občine za sanacijo vodotokov,« je še dodal.
 
Sklicatelji novinarske konference so javnost ponovno spomnili, da so se v iniciativo za pobudo referenduma združile številne okoljske organizacije z Eko krogom na čelu, da jih je podprla tudi širša strokovna javnost, ki je prav tako pozvala vlado, naj umakne sporna člena zakona; da je vlada kasneje delno umaknila sporno besedilo zakona, a v dikciji, v kateri je bil zakon v državnem zboru sprejet, je za nevladnike še vedno nesprejemljiv. Pobudo za referendum podpirajo v SD in v Levici. Pridružili so se ji, ker jim »spornega zakona, ki omogoča privatizacijo javnih površin ter ograjevanje in omejevanje dostopa do površinskih voda, ni uspelo ustaviti v parlamentu«.
 
Zakaj? Kot pojasnjuje Miha Stegel iz civilne iniciative Danes, zato, ker sprejete zakonske spremembe »močno nakazujejo, da gospodarski interesi prevladujejo nad zdravjem. Spremembe so v zakonodajo vnesli prav zaradi gospodarskih interesov, ki pa so v nasprotju z interesi državljanov Slovenije.« Vztrajali  bomo, da se spremembe zavrnejo, je zaključil Stegel. Da so spremembe zakona o vodi sporne vsebinsko in s postopkovnega stališča, je opozoril tudi Aljoša Petek iz Pica. »V javni razpravi je bil dva tedna, sporne spremembe pa so se unesle po javni razpravi na pobudo ministrstva za gospodarstvo in ob soglasju okoljskega ministrstva, kar je v nasprotju tudi z aarhuško konvencijo in poslovnikom državnega zbora. Kljub temu so zakon sprejeli po skrajšanem postopku.«
 

»Ne vplivamo na preskrbo s pitno vodo«

Po glasovanju v državnem svetu bo tudi minister za okolje in prostor Andrej Vizjak stopil pred novinarje. Na okoljskem ministrstvu vztrajajo, da novela zakona o vodah posege na priobalna zemljišča zaostruje in da bodo odločitve odslej strokovne in ne več politične, saj bo o njih odločala Direkcija RS za vode (DRSV), in ne več vlada.

Poudarjajo, da na priobalnem zemljišču ne bo več mogoče zidati zasebnih objektov, temveč zgolj objekte, ki so namenjeni vsem – torej so v javnem interesu. »Prav tako, dodajajo na ministrstvu, bo na voljo več sredstev za urejanje vodotokov in s tem večjo poplavno varnost: »S to novelo zakona o vodah na noben način ne vplivamo na preskrbo prebivalstva s pitno vodo ali na tveganja za degradacijo zemljišč. Nasprotno.«



Zakon – v nasprotju z nekaterimi interpretacijami –, še navajajo na ministrstvu za okolje, ne posega na priobalna zemljišča. »Rešitev je ravno obratna.« S to rešitvijo ožijo možnost posegov na priobalna zemljišča, pojasnjuje minister. »Zdaj določitev v 4. členu dopušča možnost ožanja priobalnega pasu na predlog nosilcev urejanja prostora, ne glede na vrsto objekta: možno je torej zidati privatno hišo na priobalnem pasu ali zasebno vilo ali tudi zasebno pristanišče, če s tem soglašata nosilec urejanja prostora pristojne občine in vlada. Zdaj, po novem, je to črtano in ni možno! Ni več možno zidati na priobalnem zemljišču zasebnih objektov, temveč zgolj objekte, ki so namenjeni vsem, slehernemu izmed nas. Torej se pogoji zaostrujejo.«

S črtanjem šestega in sedmega odstavka 14. člena, ko je bilo možno posegati na priobalna zemljišča tako, da se je zožil priobalni pas s petnajstih na nič metrov tudi za objekte zasebne rabe, dopuščamo na tem priobalnem pasu zgolj objekte javne rabe, kar pomeni, da zožujemo možnost posega na priobalni pas, sporočajo na okoljskem ministrstvu.

Minister pa še poudarja, da zakon ukinja postopek zožite priobalnih zemljišč, ki se je doslej ob sodelovanju Direkcije za vode in ožjega ministrstva za okolje zaključil politično, torej na vladi s sprejetjem uredbe. Po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala Direkcija na nivoju odločbe.
 

Ministrstvo le delno prisluhnilo pomislekom

Spomnimo, da je ministrstvo za okolje in prostor po pritiskih strokovnih združenj in civilne družbe vendarle umaknilo sporno točko 69. člena, po kateri bi se v novem zakonu o vodah omogočila gradnja proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih. 

A v noveli še vedno ostaja sporen 37. člen, ki dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po mnenju okoljevarstvenikov je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča »gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov« in »drugih objektov«, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles, predvsem povsod tam, kjer se podzemne vode napajajo iz površinskih vodnih teles. Pri tem poudarjajo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine. 

Po gradbenem zakonu je dovoljena gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin, kot so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd., kar bi po novem zakonu o vodah znatno povečalo tveganje za onesnaženje naših površinskih in podzemnih voda ter posledično tudi pitne vode.

Dejstvo je, da zakon o vodah, ki ga je pripravila vlada, na prvo mesto postavlja zasebni kapital na račun zdravja ljudi in uničevanja ekosistemov v priobalnih pasovih rek, jezer in morja, so prepričani pobudniki peticije in referenduma.