Galerija
Lesni kriminal je čisto blizu nas
Od mafije je odvisna vsa lesna industrija, trdijo v dokumentarcu Wood: Game-Changers Undercover.
Film <em>Wood, Game-Changers Undercover</em> govori o mafiji, ki krči gozdove tudi čisto blizu nas. Foto Magnetfilm.de
Les je posel, izjemen posel. Tega se močno zavedajo mafijci, zato ni čudno, da ostane prenekateri gledalec dokumentarnega filma Wood: Game-Changers Undercover brez besed.
Dokumentarec iz lanskega leta – režirale so ga Monica Lăzurean-Gorgan, Michaela Kirst in Ebba Sinzinge – govori o tem, koliko dreves nezakonito pade na tla, da se, kot ocenjujejo pri Interpolu, na črnem trgu obrne od 50 do 150 milijard dolarjev na leto. Medtem ko mainstreamovski globalni mediji skorajda ne problematizirajo lesne sive ekonomije, poskušajo resnico razgaliti aktivisti iz Environmental Investigation Agency (EIA) – pa čeprav so prisiljeni snemati na skrivaj in se v posel infiltrirajo pod krinko.
V filmu Wood so, med drugim, razkrili, da samo v Romuniji vsako leto nezakonito poderejo okoli dvajset milijonov kubičnih metrov lesa, mafijske naveze pa so razvejene globalno, od revnih koncev vzhodne in tudi srednje Evrope do Azije in Južne Amerike. Vanje da so vpleteni od ruskih mafijcev in kitajskih poslovnežev do romunskih gozdarjev ter avstrijskih in še kakšnih podjetnikov pa avtohtona plemena v Peruju.
Prvo ime Okoljske investicijske agencije, ki ima sedeža v Londonu in Washingtonu, je Alexander von Bismarck, izvršni direktor in potomec znamenitega železnega kanclerja ter glavni naravovarstvenik v filmu. Medtem ko z ekipo opozarja na škandalozno krčenje gozdov, poskuša predvsem ozavestiti javnost in pritisniti na oblasti, da se etnično prebudijo in začnejo delovati v prid planetu. (Pra)gozdove je treba zavarovati, ne pa jih prepuščati kriminalnim združbam in skorumpiranim politikam, povezanim z njimi.
Lesni kriminal predstavlja četrti največji nezakoniti globalni trg, od njega pa je, kakor opozarjajo v filmu, odvisna vsa zakonita lesna industrija. Čas je za pregled drobovja, povsod.
Dokumentarec iz lanskega leta – režirale so ga Monica Lăzurean-Gorgan, Michaela Kirst in Ebba Sinzinge – govori o tem, koliko dreves nezakonito pade na tla, da se, kot ocenjujejo pri Interpolu, na črnem trgu obrne od 50 do 150 milijard dolarjev na leto. Medtem ko mainstreamovski globalni mediji skorajda ne problematizirajo lesne sive ekonomije, poskušajo resnico razgaliti aktivisti iz Environmental Investigation Agency (EIA) – pa čeprav so prisiljeni snemati na skrivaj in se v posel infiltrirajo pod krinko.
V filmu Wood so, med drugim, razkrili, da samo v Romuniji vsako leto nezakonito poderejo okoli dvajset milijonov kubičnih metrov lesa, mafijske naveze pa so razvejene globalno, od revnih koncev vzhodne in tudi srednje Evrope do Azije in Južne Amerike. Vanje da so vpleteni od ruskih mafijcev in kitajskih poslovnežev do romunskih gozdarjev ter avstrijskih in še kakšnih podjetnikov pa avtohtona plemena v Peruju.
Prvo ime Okoljske investicijske agencije, ki ima sedeža v Londonu in Washingtonu, je Alexander von Bismarck, izvršni direktor in potomec znamenitega železnega kanclerja ter glavni naravovarstvenik v filmu. Medtem ko z ekipo opozarja na škandalozno krčenje gozdov, poskuša predvsem ozavestiti javnost in pritisniti na oblasti, da se etnično prebudijo in začnejo delovati v prid planetu. (Pra)gozdove je treba zavarovati, ne pa jih prepuščati kriminalnim združbam in skorumpiranim politikam, povezanim z njimi.
Lesni kriminal predstavlja četrti največji nezakoniti globalni trg, od njega pa je, kakor opozarjajo v filmu, odvisna vsa zakonita lesna industrija. Čas je za pregled drobovja, povsod.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji