Pred sprejetjem tretjega paketa še veliko pozivov

Ljubljana – Na predlog tretjega zakona o interventnih ukrepih za blažitev in odpravo posledic epidemije (PKP#3), ki je nocoj začel parlamentarno pot, na izredni seji pa ga bodo poslanci obravnavali v petek, so se s pozivi in predlogi odzvale številne skupine, veliko amandmajev pa so vložile tudi opozicijske poslanske skupine. Do več vidikov tega svežnja pa so kritični v zakonodajno-pravni službi državnega zbora (ZPS DZ).

Veliko členov zakona, ki obravnava zelo različna področja, je v pristojnosti parlamentarnega odbora za delo, družino in socialne zadeve, med njimi tudi nosilni ukrep, to je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tega bodo predvidoma lahko koristili delodajalci, ki najmanj desetini zaposlenih na mesec ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela, veljal pa bo za delavce s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi za polni delovni čas. Ti bi morali delati najmanj polovico delavnika, država pa bi prispevala 80-odstotno nadomestilo za preostali delovni čas. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so ponazorili, da bi zaposleni, ki ima 700 evrov plače, po tej shemi dobival 630 evrov, torej 350 evrov plačila za štiri ure dela in 280 evrov nadomestila za ure, ko ne dela. Shema skrajšanega delovnega časa vključuje tudi daleč največji del od milijarde evrov, kolikor naj bi bile finančne posledice PKP#3.



Drugi pomembni ukrep za ohranitev delovnih mest je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, ki pa ga PKP#3 predvideva zgolj za en mesec, do 30. junija, in sicer za konkretno navedene delodajalce v dejavnostih hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov, počitniških domov, avtokampov, restavracij in druge strežbe jedi, potovalnih agencij, organiziranje razstav in sejmov, spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje, obratovanje objektov za kulturne prireditve, dejavnost igralnic ter medkrajevni in drug cestni potniški promet.

Bone bi širili na kulturne dejavnosti

Več delodajalskih organizacij in sindikatov predlaga, da bi možnost čakanja veljala za vse panoge, predvsem pa za dalj časa. Več pripomb ima tudi ZPS DZ. »Ker so poleg dejavnosti turizma in gostinstva vključene še posamezne druge dejavnosti, se zaradi odsotnosti utemeljitve, in s tem vprašljivosti kriterijev za določitev upravičencev, odpira vprašanje enakosti obravnave posameznih subjektov,« so zapisali v mnenju. Poudarili so, na primer, da je na seznam vključena spremljajoča dejavnost za umetniško uprizarjanje, kamor spada dejavnost režiserjev, producentov, scenaristov, postavljavcev kulis, odrskih delavcev in podobno, izključena pa je v bistvu sama osnovna dejavnost, torej umetniško uprizarjanje, kamor spadajo dejavnosti gledaliških skupin, ansamblov, orkestrov in dejavnost samostojnih umetnikov, kot so igralci, plesalci, glasbeniki …



Tudi v ZPS DZ z ustavnopravnega vidika opozarjajo, da se ponekod istovrstna vsebina opredeljuje različno, kar ne zagotavlja enake obravnave v primerljivih položajih. Za shemo subvencij skrajšanega delovnega časa ugotavljajo, da vsebuje veliko nejasnosti, ki se nanašajo na koncept novega instituta. »Glede na vse pomanjkljivosti, nedoslednosti in neskladnosti, ki bodo pri izvajanju zakona lahko povzročile tudi zlorabe, je vprašljivo, ali je zastavljeni nadzor nad izvajanjem določb zadosten in ustrezen,« še poudarjajo.



Opozicija je vložila številne amandmaje – LMŠ, SD, SAB in Levica bi čakanje na delo omogočile vsem zaradi pandemije trajno prizadetim panogam, s pogojem 20-odstotnega padca prihodkov (v predlogu je zdaj le desetodstotni prag), in to do 31. avgusta. Dopustile bi kombiniranje ukrepov skrajšanega časa in čakanja na delo, kar zdaj ni mogoče, del opozicije pa bi razširil unovčljivost bona, ki je zdaj predviden za turistične nastanitve, še na restavracije in ponudnike kulturnih dejavnosti.

Tudi zaradi številnih pripomb in pozivov gospodarstva je mogoče pričakovati, da prvotni predlog zakona še ne bo tudi njegova končna oblika, ki bo sprejeta v petek.