Soglasje za skrajšan čas, a pobude za daljše obdobje

Ljubljana – Nosilni ukrep tretjega zakonskega paketa ukrepov – subvencioniranje skrajšanega delovnega časa – socialni partnerji podpirajo, z nekaj pripombami. Vlado pa še naprej opozarjajo, da bi morala podaljšati veljavnost subvencioniranja čakanja na delo, in to ne samo v turizmu in gostinstvu, prav tako tudi ne zgolj za en mesec.

Člani ekonomsko-socialnega sveta se strinjajo s predlogom sheme subvencij za skrajšani delovni čas, ki jo je vlada obravnavala včeraj in bo začela veljati 1. junija. Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela bo delodajalec lahko odredil delo z najmanj polovičnim delovnim časom zaposlenemu, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, za kar bo moral zagotoviti tudi plačilo. Država pa bo plačala nadomestilo v višini 80 odstotkov za pet do 20 ur tedensko. Do koriščenja ukrepa bodo upravičene pravne in fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije pred 13. marcem letos, ki po lastni oceni vsaj desetini zaposlenih mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela.



Tako delodajalci kot sindikati se zavzemajo, da bi ukrep moral veljati dlje od v zakonu predvidenih petih mesecev, saj so prepričani, da si številne panoge do konca leta še ne bodo opomogle. Podpirajo pa vladno zavezo, da bodo sredstva zagotovljena – če ne bo dovolj v evropskem socialnem skladu, jih bodo poskušali dobiti prek drugih evropskih instrumentov, sicer pa bo denar namenjen iz proračuna. Prvi okvir je zelo široko zastavljen, ocene se gibljejo med pol milijarde in milijardo, za 65.000 zaposlenih. Predvidene so varovalke, da prejemniki subvencij ne smejo odpuščati še najmanj en mesec po zaključku sheme, in tudi globe do 50.000 evrov.

Veliko več pomislekov imajo socialni partnerji do ukinitve subvencij za čakanje na delo. »Zakon predvideva povračilo nadomestila za čakanje na delo le za turizem, gostinstvo in avtobusne prevoznike, ukrep se podaljšuje le za en mesec. S tem nismo zadovoljni; predlagali smo podaljšanje ukrepa za tri mesece za vse panoge,« je kritičen predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh. »Bil sem pri mizarju v Cerknem, ki dela za naročnike v Angliji. Ti so mu naročila odpovedali. Krajši delovni čas mu nič ne pomeni, ker ne obratuje. Delodajalci bi morali imeti izbiro, ali koristiti čakanje na delo ali krajši delovni čas,« je dejal Meh.



Prav to, da se ukrepa – tam, kjer bosta veljala oba – medsebojno izključujeta, je še ena pripomba delodajalcev.
Tudi predstavniki sindikatov se sprašujejo, zakaj so druge panoge, ki so v podobno slabem položaju, kot sta gostinstvo in turizem, postavljene v slabši položaj. Slišati je pobude, da bi postavili ostrejši prag upravičenosti – do zdaj je bil desetodstotni upad prihodkov glede na leto 2019, na vsaj 20 odstotkov – in da bi pomoč usmerili bolj konkretno. Podjetij, majhnih in velikih, ki zdaj nimajo naročil, v različnih panogah, žal ni malo. »Gotovo bi podaljšanje ukrepa čakanja pripomoglo, da ne bi bilo večjega odpuščanja. Sicer bodo posledice vidne na zavodu za zaposlovanje,« opozarja Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.