Na današnji dan leta 1778 so štirje domačini iz Bohinja kot prvi stopili na vrh Triglava.
Rudarja Luka Korošec in
Matevž Kos, lovec
Štefan Rožič ter zdravnik
Lovrenc Willomitzer so bili ti prvi možje, ki so se vzpeli na naš najvišji vrh, v dokaz vzpona pa so na vrhu v skalo vklesali svoje inicialke ter začetnice lastnika bohinjskih fužin barona
Žige Zoisa. Slednji je za uspešen vzpon na Triglav obljubil nagrado ter tako spodbudil četverico k podvigu.
Vrh smo v začetklu osvajali v črno-beli tehniki. FOTO: Arhiv Delo
»
Prav je. Da se spominjamo tega posebnega dogodka. Posebnega ne samo za Bohinj, ampak za celo Slovenijo, saj je Triglav simbol slovenstva,« je ob praznovanju 240. obletnice povedal
Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Ob dnevu, ko mineva natanko 240 let od prvega zabeleženega vzpona na Triglav, se lokalnim skupnostim in institucijam na področju Julijskih Alp ponuja priložnost za razmislek o pomenu in simboliki našega najvišjega vrha, pa tudi o množičnosti obiska in možnostih razvoja turizma.
Nova pohodniška pot bo vezni člen sodelovanja krajev z območja Julijskih Alp ter tudi temelj reševanja izzivov, ki se tičejo trajnostne mobilnosti, varovanja narave, razvoja turizma in dviga lokalne ekonomije. FOTO: Boštjan Fon
»
To pomembno obletnico obeležujemo z namenom, da ponovno premislimo naš odnos do gora in do okolja, v katerem živimo, ter da ustvarjamo dobre in pomembne zgodbe za goste in obiskovalce Bohinja in območja Julijskih Alp,« je še poudaril Langus, ki se najbolj veseli vzpostavitve nove pohodniške poti, ki bo obdala Julijske Alpe.
Prvi vzpon na naš najvišji vrh je sicer za osem let prehitel osvojitev vrha Mont Blanca. Za 22 let je bil pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Po meritvah, opravljenih leta 1744, pa naj bi najvišji slovenski vrh nekoč meri celo 3018 metrov.
26. avgusta 1778 so štirje domačini iz Bohinja kot prvi stopili na vrh Triglava. FOTO: Maja Grgič
Komentarji