Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Pred 240 leti štirje Bohinjci kot prvi stopili na Triglav

Ob obletnici vzpona o trajnostni mobilnosti, varovanju narave, razvoju turizma ter dvigu lokalne ekonomije in demografije. 
Ob pomembnem jubileju so pripravili niz dogodkov, praznovanju pa so se pridružili številni posamezniki in društva, kot so Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni par, Slovenski planinski muzej in Filozofska fakulteta. FOTO: Shutterstock
Ob pomembnem jubileju so pripravili niz dogodkov, praznovanju pa so se pridružili številni posamezniki in društva, kot so Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni par, Slovenski planinski muzej in Filozofska fakulteta. FOTO: Shutterstock
STA, P.V.
26. 8. 2018 | 10:10
26. 8. 2018 | 11:00
2:37
Na današnji dan leta 1778 so štirje domačini iz Bohinja kot prvi stopili na vrh Triglava. Rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter zdravnik Lovrenc Willomitzer so bili ti prvi možje, ki so se vzpeli na naš najvišji vrh, v dokaz vzpona pa so na vrhu v skalo vklesali svoje inicialke ter začetnice lastnika bohinjskih fužin barona Žige Zoisa. Slednji je za uspešen vzpon na Triglav obljubil nagrado ter tako spodbudil četverico k podvigu.

Vrh smo v začetklu osvajali v črno-beli tehniki. FOTO: Arhiv Delo
Vrh smo v začetklu osvajali v črno-beli tehniki. FOTO: Arhiv Delo


»Prav je. Da se spominjamo tega posebnega dogodka. Posebnega ne samo za Bohinj, ampak za celo Slovenijo, saj je Triglav simbol slovenstva,« je ob praznovanju 240. obletnice povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. Ob dnevu, ko mineva natanko 240 let od prvega zabeleženega vzpona na Triglav, se lokalnim skupnostim in institucijam na področju Julijskih Alp ponuja priložnost za razmislek o pomenu in simboliki našega najvišjega vrha, pa tudi o množičnosti obiska in možnostih razvoja turizma.

Nova pohodniška pot bo vezni člen sodelovanja krajev z območja Julijskih Alp ter tudi temelj reševanja izzivov, ki se tičejo trajnostne mobilnosti, varovanja narave, razvoja turizma in dviga lokalne ekonomije.  FOTO: Boštjan Fon
Nova pohodniška pot bo vezni člen sodelovanja krajev z območja Julijskih Alp ter tudi temelj reševanja izzivov, ki se tičejo trajnostne mobilnosti, varovanja narave, razvoja turizma in dviga lokalne ekonomije.  FOTO: Boštjan Fon


»To pomembno obletnico obeležujemo z namenom, da ponovno premislimo naš odnos do gora in do okolja, v katerem živimo, ter da ustvarjamo dobre in pomembne zgodbe za goste in obiskovalce Bohinja in območja Julijskih Alp,« je še poudaril Langus, ki se najbolj veseli vzpostavitve nove pohodniške poti, ki bo obdala Julijske Alpe. 

Prvi vzpon na naš najvišji vrh je sicer za osem let prehitel osvojitev vrha Mont Blanca. Za 22 let je bil pred  Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Po meritvah, opravljenih leta 1744, pa naj bi najvišji slovenski vrh nekoč meri celo 3018 metrov.

26. avgusta 1778 so štirje domačini iz Bohinja kot prvi stopili na vrh Triglava. FOTO: Maja Grgič
26. avgusta 1778 so štirje domačini iz Bohinja kot prvi stopili na vrh Triglava. FOTO: Maja Grgič

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine