Pravice invalidov - rak rana, ki se prepočasi celi

Številni invalidni pri nas nimajo volilne pravice in dostopa do javnega prevoza, bolj pa so izpostavljeni tudi tveganjem za energetsko revščino.

Galerija

Invalidnim bolj kot komu drugemu grozi energetska revščina. FOTO: Jure Eržen/Delo

Polona Malovrh

4. 12. 2023 | 16:20

4. 12. 2023 | 16:24

6:24

A+A-

Čeprav bi moralo biti sodelovanje v političnem in javnem življenju po konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov zagotovljeno vsem, je kar tri tisoč polnoletnim državljanom naše države volilna pravica odvzeta. A to je le ena od diskriminacij, ki so jim še vedno izpostavljene osebe z invalidnostjo in na katere je ob mednarodnem dnevu invalidov opozoril svet za invalide.

V Sloveniji sicer živi 170.000 invalidov in oseb s telesnimi okvarami. Tako kot osebam z različnimi oviranostmi v vsem svetu tudi prenekateremu od njih grozi povečano tveganje energetske revščine, saj za lajšanje ovir v vsakdanjem življenju uporabljajo različne električne naprave – od vozičkov in dvigal do aparatov za predihavanje … Povišane cene elektrike lahko zato še veliko močneje zarežejo v proračune, kot pri ostalih skupinah prebivalstva, je bilo slišati na nedavnem posvetu o invalidih in podnebnih spremembah, kjer so opozorili tudi na to, da pri snovanju podnebnih in prometnih strategij družba še vedno prepogosto pozablja na invalide. V zvezi z njimi je treba sisteme zaščite in reševanja okrepiti s podatki o osebah, ki potrebujejo dodatno podporo, da jim bodo bodisi reševalci bodisi prvi posredovalci pomagali, ko jih bodo potrebovali …

Predsednici države in Državnega zbora ter premier počastili mednarodni dan invalidov

»Med prebivalci Slovenije je okoli 12 do 13 odstotkov invalidov. Moramo slišati vaš glas v vseh jezikih, tudi v znakovnem in v jeziku gluhoslepih, in ne smemo odločati o vas brez vaše aktivne vloge. Torej nič o invalidih brez invalidov,« je ob skupni čestitki sogostiteljev slovesnosti ob mednarodnem dnevu invalidov na Brdu pri Kranju danes dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar in poudarila, da je pravica do enakovrednega vključevanja v družbo temelj demokracije in aktivnega državljanstva, osebe z invalidnostjo pa morajo biti enakopravni in enakovredni člani družbe.

V slavnostnem govoru je pozdravila nekatere zakonodajne rešitve na tem področju, izpostavila pa je opozorila sveta za invalide republike Slovenije, da je v naši državi več kot 3.000 polnoletnim državljanom odvzeta volilna pravica zaradi invalidnosti, čeprav konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov v 29. členu o politični udeležbi jasno navaja, da bi morali imeti invalidi možnost, da v celoti sodelujejo v političnem in javnem življenju enako kot drugi, vključno s pravico in možnostmi, da volijo in so izvoljeni. Na pobudo nevladne organizacije je zagovornik načela enakosti ugotovil, da je možnost odvzema volilne pravice osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi diskriminacija in postopek spremembe zakona o volitvah v Državni zbor se je že začel. Dotaknila se je tudi zakona o osebni asistenci in pozdravila izvajanje nadzorov na terenu, ki jih je uvedla sedanja vlada, prej pa jih ni bilo in zato je prihajalo do nekaterih zlorab pri izvajanju.

Predsednica Pirc Musar je posebej izpostavila tudi projekt Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki podeljuje listino Občina po meri invalidov in je bistveno prispeval k odpravljanju ovir v življenjskem okolju oseb z invalidnostjo, čeprav je še vedno preveč stavb brez dvigal ali dostopa za invalide, veliko pa je tudi pomanjkljivosti pri dostopu do komunikacij, avdiovizualnih in spletnih medijskih vsebin. V naslednjih dneh bo listino dobila Občina Šempeter – Vrtojba, ki je šele 41. občina od 212, ki bo prejela to listino. Predsednica upa in pričakuje resen pristop k izboljšanju dostopnosti za osebe z invalidnostjo.

Poseben izziv osebam z invalidnostjo še zmeraj predstavljata tudi javni prevoz in infrastruktura, povezana z njim. Osebam z oviranostjo so težko dostopni tudi različni kanali obveščanja, saj gluhi, denimo, ne slišijo napovedi vlakov, niti alarmov in siren, v javnem prevozu pa še zdaleč ni povsod displejev za obveščanje …

Kako živijo gluhoslepi?

Družno o invalidski problematiki

Država si je z akcijskim načrtom do leta 2030 v zvezi z osebami z invalidnostjo postavila nekaj ciljev, med drugim deinstitucionalizacijo, oblikovanje ukrepov za odstranjevanje ovir za polnopravno udeležbo invalidov in ukrepi proti njihovi diskriminaciji.

Peter Svetina, varuh človekovih pravic. FOTO: Voranc Vogel

»A uresničevanje pravic invalidov je rak rana, ki jo resnično celimo prepočasi,« ob mednarodnem in svetovnem dnevu invalidov, 3. in 10. decembru, sporoča varuh človekovih pravic Peter Svetina, prepričan, da je »za učinkovitejše urejanje invalidske problematike in večje vključevanje invalidov v družbo nujno okrepiti sodelovanje med posameznimi resornimi ministrstvi, vladnimi ustanovami ter invalidskimi in drugimi organizacijami, ki se ukvarjajo z invalidsko problematiko«.

Prav vladna prizadevanja za vključevanje oseb z invalidnostjo v vse pore življenja, je v svoji poslanici izpostavil tudi premier dr. Robert Golob in omenil, da zato na vladi med drugim pripravljajo tudi spremembe pri izvajanju storitev osebne asistence, ki naj bi jih povezali v skupno mrežo s storitvami dolgotrajne oskrbe ter socialnega vključevanja oseb z invalidnostjo. Vlada za to, da izboljša položaj gluhoslepih, pripravlja tudi predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih, je še zapisal Golob in spomnil, da je bila Slovenija v 2021 prva, ki je v ustavo vpisala jezik gluhoslepih, in da si od novele zakona o invalidskih organizacijah osebe z invalidnostjo lahko obetajo več vpliva pri sprejemanju predpisov.