Pravica enega se konča pri pravici drugega

Ljubljana – Pravica posameznika je omejena s pravico drugega, poudarja pravnica Nina Ana Jäger, ki je v polemiki o ravnanju ravnatelja Dušana Merca stopila na njegovo stran. Kot pravi, je moral pretehtati med pravico domnevnih napadalcev do šolanja in pravico žrtve do varnega in zdravega okolja. Moral je izbrati, in tudi je.

Ravnatelj se je na zatožni klopi znašel potem, ko je pred leti učencema devetega razreda – potem ko sta v bazenu nadlegovala sošolki, pozneje pa ju tudi spolno napadla – prepovedal vstop v šolo. Dogajalo se je zadnje dni šole, ko je bila zaključna konferenca že opravljena. Učenca nista smela na zaključni izlet in na podelitev spričeval zadnji dan pouka. Inšpektor inšpektorata za šolstvo je po incidentu ugotovil, da ravnatelj ni ravnal po vseh predpisih, saj naj bi bila devetošolcema kršena pravica do šolanja. Tožilstvo je Merca ovadilo. Sojenje se je začelo ta teden, nadaljevalo se bo januarja.

Pravnica Nina Ana Jäger opozarja na 15. člen ustave: »V ustavno ali zakonsko pravico posameznika lahko posežeš, če ta s svojim dejanjem ogroža uresničevanje pravic drugega«. Ukrep nekdanjega ravnatelja vidi kot varnostni ukrep, in ne kot prepoved obiskovanja pouka oziroma odvzem pravice do pouka. Zakona o gimnaziji in pa o poklicnem in strokovnem izobraževanju predvidevata prepoved prisotnosti pri pouku za dijake, ki s svojim ravnanjem neposredno ogrožajo zdravje in življenje drugih. Prepričana je, da je čas za prenovo osnovnošolske zakonodaje, ki varnostnega ukrepa v tovrstnih primerih sploh ne predvideva. »Gre za slabo pisano zakonodajo s pravnimi prazninami«.
 

Šola je privilegij

Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan je prepričan, da zakonodaja ne more predvideti vseh možnih zapletov, s katerimi se srečujejo v tako raznolikem sistemu, kot je šolski, zato je zanj pravi odgovor – več avtonomije šolstvu. Poudarja, da imajo v številnih državah na voljo ukrep, s katerim lahko otroku za teden dni prepovedo obiskovanje šole. »Pa se nihče ne sprašuje, ali je bila s tem kršena njegova pravica do šolanja. Ljudje se drugod vendarle zavedajo, da je šola privilegij.« Navaja člen konvencije o otrokovih pravicah, ki predvideva tudi vzgojne ukrepe pri varovanju otroka pred vsemi oblikami telesnega in duševnega nasilja. »Kdaj bomo začeli učiti pravilnega obnašanja, če ne v otroštvu,« se sprašuje. Prepričan je, da je v tovrstnih primerih ravnatelj upravičen do vrste ukrepov. »Ne vem, ali bi se odzval enako, kot se je Merc, v vsakem primeru pa je bilo takrat zelo malo časa. Predviden je bil izlet, ko bi bili storilci in žrtve znova skupaj. Neusmiljeno sta nadaljevala s psihičnimi oblikami nasilja. Prepričan sem, da je bolj prav, da se izleta udeležijo domnevne žrtve kot pa obratno,« je še povedal.

Na ministrstvu za šolstvo konkretnega primera ne komentirajo, so pa sporočili, da mora v Slovenji obstajati ničelna toleranca do nasilja. »Šola mora takoj, ko zazna nasilje med vrstniki, ukrepati tako, da zaščiti otroka, ki je žrtev nasilja.« Poudarja sodelovanje z drugimi pristojnimi institucijami in starši, saj je šola le eno od okolij, kamor je otrok vključen.
 

Premalo ozaveščenosti

Podatkov o tem, kolikokrat je policija obveščena o sumu spolnega nadlegovanja ali nasilja v osnovnih šolah, pri policiji ne shranjujejo. Sporočajo, da so jih šole dolžne obvestiti, ko gre za sum dejanja zoper spolno nedotakljivost mladoletnika, ne le zato, ker tako določa zakon, ampak predvsem zaradi zaščite žrtve. »Tisti, ki izvajajo nasilje, morajo dobiti jasno sporočilo, da je to nedopustno in nesprejemljivo.«

Predstavnica Združenja proti spolnemu zlorabljanju Katja Bašič pravi, da je spolnega nadlegovanja v slovenskih šolah veliko. V okviru projekta Varna šola so pred leti med otroke razdelili vprašalnik o nasilju. »Deklice zadnjih razredov osnovne šole so kot največji problem izpostavile prav spolno nasilje – otipavanje, verbalno nadlegovanje.« Prepričana je, da ko gre za spolno nasilje, ozaveščenost še vedno ni na tisti stopnji, kot bi jo danes pričakovali. Poudarja, da se je treba takoj ob začetku šole z otroki pogovoriti o odnosih, kaj je sprejemljivo in kaj ne. »Potem pa se odzvati na najmanjše stvari.«