Poziv k ukinitvi kompetenc v zdravstveni negi

Ljubljana – Dokument Poklicne kompetence in aktivnosti v dejavnosti zdravstvene nege buri duhove odkar je maja 2019 z njim soglašal tedanji minister za zdravje Aleš Šabeder, tematika pa je sprožala razprave že prej.

Šabedrovi predhodniki na ministrskem položaju so se otepali sprejetja omenjenega dokumenta. Samo Fakin je priznal, da kompetenc ni hotel podpisati, dokler ne bo znano, koliko srednjih in diplomiranih sester v državi sploh potrebujemo. Povedal je, da se je bal kolapsa sistema: »Kdo bo negoval bolnike, če bomo imeli v državi 80 odstotkov diplomiranih sester in le 20 odstotkov srednjih?«

V času koronakrize, ko v bolnišnicah primanjkuje zdravstvenega osebja za nego, so kompetence spet vroča tema.

V torek, 20. oktobra so predstavniki Koordinacijej zdravniških organizacij na vlado naslovili dopis, s katerim so jo med drugim pozvali k začasnemu suspendiranju akta o sestrskih kompetencah, »ki jim na ključnih deloviščih ovira operativno delo«.
 
Med ključnimi problemi je od sprejema kompetenc namreč tudi ta, da zdravstveni tehnik, ki je na primer pet let delal na oddelku intenzivne nege, po novem ne sme več opravljati glavnine nalog. Čeprav se je v tem času vsega priučil, spadajo njegova opravila glede na sprejete kompetence v delokrog diplomiranih medicinskih sester.
Da bi bile opisanemu zdravstvenemu tehniku priznane kompetence, bi moral opisana dela opravljati najmanj 12 let pretežno (več kot 50 odstotkov delovnega časa).
Sprejetje kompetenc je tako povzročilo ogromen osip kadra, ki znajo delati, pa po novem ne smejo.
 

Oster odziv predstavnikov zdravstvene nege

V Nacionalni koordinaciji, svetovalnem organu Zbornice – Zveze ostro zavračajo ponovni poziv Koordinacije zdravniških organizacij k suspenzu dokumenta o poklicnih kompetencah medicinskih sester.

»S tem pozivom zdravniške organizacije grobo posegajo v avtonomijo stroke zdravstvene nege, kar je nedopustno,« so zapisali v pismu javnosti. Organizacijske težave – tako v normalnih razmerah, še posebej pa sedaj v času epidemije – so po njihovem posledica dolgoletnega neustreznega kadrovanja, neupoštevanja smernic in kompetenc stroke zdravstvene nege in ne implementiranega dokumenta.
»Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev zdravstvene nege niso in ne smejo biti priročen izgovor poklicne skupine, ki je nosilec zdravstvenega sistema, za stanje, ko se zaradi epidemije še izraziteje kot sicer soočamo z izjemnim pomanjkanjem kadra zdravstvene nege,« so dodali.


 
Monika Ažman, Predsednica Zbornice - Zveze je povedala, da nobena administrativna odprava ne bo nadomestila pomanjkanja izobraženega in izkušenega kadra, ki je osnova za varno obravnavo pacienta. Zato poziv Koordinacije zdravniških organizacij ocenjuje kot preusmerjanje pozornosti od prelivanja javnih sredstev v zasebne žepe in populistično prelaganje odgovornosti za nastalo situacijo na zdravstveno nego.
»Stroka zdravstvene in babiške nege doslej ni bila enakopraven član pri strateškem načrtovanju in odločanju v zdravstveni politiki. Pri njej je vedno sodelovala le ena poklicna skupina. Medicinske sestre smo večkrat že poudarile, da nič o nas brez nas, za čemer trdno stojimo. Le z vključevanjem tudi naše poklicne skupine v načrtovanje pomembnih strategij v zdravstvu bomo pacientom lahko zagotavljali neprekinjeno, varno in kakovostno zdravstveno obravnavo. Zato pričakujemo čimprejšnje imenovanje Strateškega sveta za področje zdravstvene in babiške nege in s tem tudi polnopravnega člana Zdravstvenega sveta,« je sklenila Ažmanova.
 
Na Zbornici - Zvezi so pojasnili še, da Zakon o zdravstveni dejavnosti nalaga zdravstvenim delavcem, da opravljajo delo v okviru svojih kompetenc in delokrogov, za morebitno preseganje kompetenc pa zaposleni nosijo tako strokovno kot odškodninsko in kazensko odgovornost.
Hkrati je zakon v prehodnem obdobju omogočil širšemu krogu zaposlenih, ki razpolagajo z ustreznimi strokovnimi znanji in izkušnjami, da se tudi te upoštevajo pri presoji kompetenc, v okviru katerih lahko izvajajo svoje delo in naloge. Zato pravijo, da ne smemo dovoliti, da zaposleni presegajo kompetence, saj gre pri tem za vprašanje varne in kakovostne obravnave pacientov in uporabnikov storitev in tudi za pravno varnost zdravstvenih delavcev. Dokument ni kriv za pomanjkanje kadra zdravstvene nege, je pa njegova implementacija jasno razkrila anomalije zdravstvenega sistema ter neupoštevanje zakonodaje o delokrogih in pristojnostih zdravstvenih delavcev, so zaključili.
 
Koordinacija zdravniških organizacij je svoj poziv k začasni prekinitvi kompetenc v četrtek dodatno obrazložila in sicer so zapisali, da je ukinitev kompetenc ukrep, ki je skladen s postavljanjem prioritet, kot jih narekuje katastrofna medicina (v angl. Disaster Medicine) oziroma medicina v času kriznih razmer in nikakor ni mišljena kot poseganje v avtonomijo zdravstvene in babiške nege. »Zavedamo se, da je v trenutnem času vsak zdravstveni delavec izjemno dragocen in smiselno je, da optimalno izkoristimo njegovo znanje in izkušnje.«

Klemen Markeš, predsednik strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege se strinja in dodaja, da je potem kader, ki opravlja zahtevnejše delo, torej delo, ki sodi v delokrog diplomiranih sester treba tudi ustrezno plačati. A kot pravi, se pogovora o plačilu odgovorni raje izognejo.