Od neprimerne obravnave do hudodelstva

Ljubljana – V združenju za dostojno starost Srebrna nit so na predsednika vlade, ministra za delo in za zdravje, skupnost socialnih zavodov in varuha človekovih pravic naslovili še eno javno pismo. V njem pozivajo odgovorne, še posebej obe ministrstvi, da nemudoma začnejo konkretne aktivnosti za izboljšanje stanja v domovih za starejše, da se v prihodnji epidemiji ne bi ponovila težka situacija.

Ob tem, ko Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi prav te dni opozarjajo na preprečevanje diskriminacije pri zdravstveni obravnavi starejših v času covida-19, v Srebrni niti odgovore pričakujejo v štirinajstih dneh, o čemer bodo po potrebi obveščali tudi komisarko Sveta Evrope za človekove pravice Dunjo Mijatović. »Prvi val epidemije je za nami in pred nami so nujne aktivnosti, da preprečimo vse tisto, kar ni bilo dobro za stanovalce domov starejših,« poudarja predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden.

Kršitve človekovih pravic

Že večkrat so opozorili, da bi bilo treba ustanoviti samostojno ministrstvo za starejše ter zagotoviti nove kapacitete v negovalnih bolnišnicah in sodobnih oblikah domov za starejše. Pozivajo k takojšnem sprejetju zakona o dolgotrajni oskrbi, rednim in izrednim sistemskim strokovnim nadzorom in nadzor nad cenami v domovih. Zavzemajo se tudi za zmanjševanje in odpravo starizma ter nasilja nad starejšimi na vseh ravneh.

Med drugim so zapisali, da pričakujejo umik spornih priporočil razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino iz 16. marca, predloga ukrepov v socialnovarstvenih zavodih, ki jih je ministrstvo za delo sprejelo 18. marca in tistih priporočil, ki narekujejo zdravljenje bolnih s korona virusom v domovih za starejše. Pričakujejo tudi poročila o izvajanju ukrepov, ki jih je lani naložila revizija računskega sodišča.

Srebrna nit ugotavlja, da je v času epidemije prihajalo do kršitve človekovih pravic, predvsem pravice do ustrezne zdravstvene oskrbe najbolj ranljivih, in do diskriminacije starejših, kar je nedopustno in ni v skladu z ustavo in mednarodnim pravom, pa tudi ne z zavezanostjo Slovenije za spoštovanje nedeljivih univerzalnih človekovih pravic vseh ljudi. »V diskriminatorni in povsem neprimerni obravnavi ljudi v domovih za starejše prepoznavamo znake, ki lahko vodijo do hudodelstev zoper človečnost v nevojnem času. Nujno je treba preprečiti nadaljevanje takšne prakse,« so zapisali v javnem pismu.

Deljena skrb, neučinkovitost sistema

Sicer poudarjajo, da so se v domovih za starejše po Sloveniji v času epidemije, na katero nihče ni bil pripravljen, dobro odrezali. Brez ustrezne zaščitne opreme, brez zadostnega števila kadrov, brez dovolj znanja o spopadanju z epidemijo in največkrat z zapoznelimi navodili so zaposleni opravili izjemno delo, za kar se jim zahvaljujejo.



Ošvrknili pa so obe ministrstvi, pri čemer opozarjajo, da je deljena skrb za domove med njima slaba rešitev in je povzročala neučinkovitost sistema kot celote. Nezadostna skrb in slabo sodelovanje med obema resorjema se sicer kaže že v zadnjih dvajsetih letih, so zapisali: »To je bil čas, ko je bila sociala podvržena trgu in zasebnim interesom in je država opustila naloge, ki jih ji nalaga ustava, zdravstvo pa ni dovolj pokrivalo potreb zdravstvene oskrbe stanovalcev. Zato v času epidemije ni bila zagotovljena kakovostna in varna oskrba starejših v domovih.«

Opozarjajo, da so kadrovska podhranjenost oziroma neustrezni normativi na področju zdravstvene in socialne oskrbe med epidemijo zaposlene v domovih pripeljali do roba zmogljivosti in ogrožena so bila življenja stanovalcev: »Prav v domovih je bila umrljivost najvišja, da zmanjšanja vseh drugih storitev za stanovalce ne omenjamo.« Navajajo, da je bilo od 96 umrlih zaradi covida-19 kar 70 stanovalcev domov za starejše. Podatka, koliko jih je umrlo v bolnišnicah in koliko v domovih, pa ni mogoče dobiti; po domnevah Srebrne niti jih je v bolnišnicah umrlo manj kot deset.

Čeprav je bilo med epidemijo še manj osebja, pristojni ministri niso z odloki napotili v domove starejših dodatnih kadrov, kljub temu, da jih je bilo zaradi ustavitve zdravstvenega in izobraževalnega sistema zares veliko na čakanju doma, je Srebrna nit zapisala v javnem pismu: » Pristojni ministrstvi za domove nista zagotovili zadostne in ustrezne zaščitne opreme. Verjetno so bile narejene strokovne napake v zvezi s testiranji in izolacijami tako zaposlenih kot stanovalcev domov.«

Odločanje o zdravljenju v bolnišnici

Ministrstvo za zdravje sicer zagotavlja, da so bili vsi, ki so potrebovali bolnišnično oskrbo, hospitalizirani, vendar obstajajo informacije o triažiranju oskrbovancev domov, ko je »konzilij na podlagi kartotek« vnaprej odločil, kdo ne bo deležen zdravljenja v bolnišnici – tako so bolni ostajali v domovih – in kdo bo ostal v paliativni oskrbi, in to brez soglasja obolelega oziroma njegovih bližnjih, pravijo v Srebrni niti. Opozarjajo, da nenadno poslabšanje bolezni zahteva takojšnjo hospitalizacijo. Tega pa zdravniki v domovih, ki so bili tam navzoči le nekaj ur na dan, navadno niso odredili, saj so imeli drugačna navodila.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so ob tem ugotavljali, da v vseh domovih ne morejo zagotoviti izolacije in drugih razmer, ki jih določa zakon o nalezljivih boleznih, zato zahtevajo, da se vse bolne s potrjenim koronavirusom popolnoma osami, to je izolira v posebej za to določenih ustanovah. Srebrna nit se tem zahtevam pridružuje.