Pozitivni odzivi, a še čakajo na drobni tisk

Ljubljana – Kritje vseh prispevkov delavcev, temeljni mesečni dohodek za samozaposlene, znižanje plač funkcionarjem za 30 odstotkov in solidarnostni dodatek za upokojence so med odmevnejšimi ukrepi, ki jih je vlada pripravila za blažitev posledic krize. Interesna združenja jih podpirajo in pričakujejo še nadaljnje korake.



Bolniške odsotnosti bodo od prvega dne plačane iz zdravstvene blagajne, kar bo, poleg plačila prispevkov, gotovo razbremenilo podjetja. To je korak k ohranjanju zaposlenosti in omogoča nagrajevanje, je ob predstavitvi smernic poudaril Matej Lahovnik, koordinator strokovne posvetovalne skupine.

Tisti, ki so doma zaradi varovanja otrok oziroma ker ne morejo na delo zaradi ukinitve javnega prevoza ali zaprtja meja, bodo upravičeni do nadomestila v višini 80 odstotkov plače zadnjih treh mesecev, kot so delavci na čakanju.
Kdor bo v času epidemije izgubil službo, mu avtomatično od prvega dne pripada nadomestilo za brezposelnost – od najmanj 530 do največ 892 evrov bruto.

Napoved 30-odstotnega nižanja plač funkcionarjem je naletela na nekaj pomislekov. V Društvu državnih tožilcev Slovenije so na vlado naslovili poziv glede ustvarjanja plačnih nesorazmerij med deležniki, ki so zadolženi za zagotavljanje javne varnosti. Sodniki so iz tega reza izvzeti, ni pa še jasno, ali so tudi tožilci.

Za samozaposlene, ki bodo podpisali izjavo, dostopno prek elektronske aplikacije, da je zaradi krize prizadeta njihova dejavnost – Lahovnik je napovedal, da bo seznam, da bi se izognili zlorabam, javen –, bodo, poleg odpisa prispevkov, ki jih bo plačala država, uvedli temeljni mesečni dohodek.

Kdor ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanjem obsegu, bo upravičen do 70 odstotkov minimalne plače. Koliko natančno naj bi to znašalo, še niso povedali. Minimalna plača od 1. januarja znaša 940 evrov bruto oziroma 700 neto, če posameznik nima vzdrževanih družinskih članov in če se dohodninska olajšava upošteva sproti. Vprašanje torej je, od česa bodo računali 70 odstotkov – če bodo za osnovo vzeli 700 evrov, bo temeljni dohodek 490 evrov. Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje, kaj bo s tistimi, ki so zaradi strahu pred posledicami v teh dneh že zaprli statuse samostojnih podjetnikov. Po podatkih Ajpesa je to storilo že več kot 400 samostojnih podjetnikov.

Znano pa je, da bo vlada namenila malo več kot 66,6 milijona evrov za 292.093 upokojencev. Čeprav ostajajo njihovi prihodki v kriznih razmerah nespremenjeni, so se, kot so pojasnili, odločili, da bodo za najranljivejše uvedli solidarnostni dodatek. Tako si 104.714 ljudi, ki imajo pokojnine nižje od 500 evrov, 15. aprila lahko obeta 300 evrov dodatka, 108.491 upokojencev s pokojninami med 500 in 600 evri bo prejelo 230 evrov, 78.891 tistih, ki prejemajo med 600 in 700 evri pokojnine, pa 130 evrov. Ti zneski pa ne bodo upoštevani pri izračunu pravic do socialnih transferjev in do pomoči na domu.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič ta teden pričakuje besedila predlogov zakonov, da se natančno pregledajo posamezne rešitve. »Lahko podpremo dejstvo, da se izenačujejo ukrepi za vse zaposlene v državi, in predvidevamo, da veljajo tudi za vse delodajalce. Zakon bi bilo treba sprejemati za nazaj, da bi ukrepi veljali že od 1. marca, ker je kar veliko ljudi že izgubilo zaposlitev, in to ne nujno na zelo legitimen način. Pričakujemo še nekaj ukrepov, povezanih z bankami. Verjamem, da bo to v prihodnjem paketu. Natančen odziv bomo lahko dali, ko bomo videli vse predloge,« je dejala Lidija Jerkič, ki pa upa tudi na vključitev socialnih partnerjev v razpravo.

Borut Brezar, predsednik Gibanja za dostojno delo, pravi, da so na splošno pozitivno presenečeni, čakajo pa še na drobni tisk. »Zanima nas, ali ukrepi veljajo za vse samozaposlene ali pa so kakšne skupine izpadle. Ali tudi v primeru poškodb velja plačilo bolniškega dopusta od prvega delovnega dne? Prav tako ne vemo, kaj bo s študenti ali tistimi, ki delajo prek avtorskih oziroma podjemnih pogodb,« je opozoril Brezar.

Na obrtniško-podjetniški zbornici pa, pravi Branko Meh, vztrajajo, da bi breme vseh plač delavcev na čakanju morala nositi država.