Potrebe po paliativi vse večje, za rakom pri nas letno več kot 6000 smrti

Ob današnjem svetovnem dnevu paliativne in hospic oskrbe, ki je vsako drugo soboto v oktobru, so v Sloveniji v ospredju pozivi k zagotavljanju nemotene paliativne oskrbe vključno s kadri. Potrebe po njej so namreč zaradi staranja prebivalstva in bremena neozdravljivih bolezni, denimo raka, vse večje. Za rakom vsako leto umre več kot 6000 Slovencev.

Na ministrstvu za zdravje so lani v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter ukrepa za krepitev kompetenc za zagotavljanje kakovosti oskrbe začeli izvajati projekt Krepitev mobilnih paliativnih timov, ki bo trajal do leta 2026. S projektom bodo na nacionalni ravni podprli izvajanje paliativne oskrbe bolnikov in njihovih svojcev v domačem okolju, so zapisali.

S projektom želijo izvajalcem mobilnih timov zagotoviti vozila, prenosno medicinsko opremo in zaščitno osebno opremo, prav tako pa tudi izobraževanje. Za izvedbo projekta sta iz sklada za okrevanje in odpornost na voljo dva milijona evrov.

V okviru projekta je že začelo delovati devet mobilnih timov, in sicer na Onkološkem inštitutu Ljubljana, v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor ter v splošnih bolnišnicah v Celju, na Ptuju, v Murski Soboti, na Jesenicah, v Novem mestu, Novi Gorici in Izoli. Mobilne enote pa poleg omenjenih delujejo tudi v UKC Ljubljana za hematološke bolnike in bolnike z amiotrofično lateralno sklerozo in v bolnišnici Slovenj Gradec.

V procesih slovesa je več življenja kot kjerkoli drugje

Paliativna obravnava otrok

Ministrstvo je na predlog UKC Ljubljana letos na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti omogočilo izvajanje programa Paliativna obravnava otrok. Za najmlajše bolnike v okviru Pediatrične klinike v Ljubljani deluje pediatrični paliativni tim, ki ga vodi koordinatorica paliativne oskrbe za otroke Anamarija Meglič.

Tim oddelka za akutno paliativno oskrbo na onkološkem inštitutu je edini v državi, ki trenutno izvaja vse dejavnosti specializirane paliativne oskrbe vključno s triažo, koordinatorstvom in 24-urnim telefonskim svetovanjem, bolnišnično, ambulantno in konziliarno obravnavo ter oskrbo na domu prek mobilne paliativne enote.

FOTO: Voranc Vogel

Na oddelku po besedah njegove vodje Maje Ebert Moltara, ki je tudi državna koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe, že dlje časa opažajo, da se nanje obrača vse več bolnikov z rakom. Vendar pa se zaradi kadrovske stiske le s težavo odzovejo na vse potrebe. Na oddelku se je v zadnjih treh letih število obravnav povečalo skoraj za petino, v ambulanti za zgodnjo paliativno oskrbo pa se je število pregledov v istem obdobju skoraj potrojilo.

Na oddelku napovedujejo, da se bodo te številke letos še zvišale. Zaradi vse več potreb in hkratne kadrovske stiske pa so razmere po navedbah inštituta podobne tudi v drugih bolnišnicah s paliativnimi timi.

Papuga: Paliativa ni le skrb za umirajoče

Predstavnica paliativne dejavnosti v Splošni bolnišnici Celje Vesna Papuga je v petek ob svetovnem dnevu in predstavitvi mobilnega paliativnega tima v celjski regiji poudarila, da paliativa ne pomeni le skrbi za umirajoče. Pač pa je paliativni bolnik vsak z neozdravljivo kronično boleznijo, denimo s srčnim popuščanjem. Paliativna oskrba se po njenih besedah vključuje v obstoječo specifično obravnavo kot del celostne oskrbe kroničnih bolnikov, so zapisali v Splošni bolnišnici Celje.

V zbornici zdravstvene in babiške nege razumejo svetovni dan kot priložnost za premislek o napredku, doseženih ciljih in prihodnjih aktivnostih, ki bodo še okrepile dostopnost do paliativne oskrbe vsem s potrebo po njej. Biti mora kakovostna in dostopna, meni delovna skupina za paliativno zdravstveno nego in oskrbo pri zbornici.