Postopnost za večjo pravičnost in daljšo aktivnost

Ljubljana – Čeprav se je delež delovno aktivnih starejših od 55 let v zadnjih letih precej povečal, ostaja Slovenija po tem kazalniku na repu v EU in tudi med državami članicami OECD. Predvidene spremembe pokojninske zakonodaje, ki naj bi zaživele z januarjem 2020, naj bi spodbudile ljudi, da bi dlje ostajali na trgu dela.

Danes sta splošna pogoja za starostno upokojitev 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe. Tako bo ostalo tudi naprej, čeprav z novelo zakona posegajo tako v osnovno kot v poklicno in dodatno pokojninsko zavarovanje. Socialni partnerji bodo nadaljevali usklajevanja že konec tega tedna.

Ob projekcijah, ki napovedujejo, da bo Slovenija v prihodnjih letih tista država v EU, kjer se bodo izdatki za pokojnine najbolj povečali in ki ima eno manj ugodnih demografskih slik, bo bistvena novost, s katero bo vlada izpolnila eno od zavez v koalicijskem sporazumu, postopna izenačitev odmernih odstotkov za oba spola na 63,5 odstotka, posledično pa tudi dvig izhodišč za odmero najnižjih starostnih pokojnin in tudi za vdovske, družinske in invalidske.



Statistike kažejo, da niti polovica ljudi v skupini od 55 do 64 let ni več delovno aktivna – kar kliče po širši analizi vzrokov –, na drugi strani pa je več tisoč ljudi, ki si želijo še delati po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Predvideno je, da bi bilo mogoče, brez prekinitve delovnega razmerja, sočasno prejemanje plače in 40 odstotkov pokojnine prva tri leta, po tem pa bi se delež znižal na 20 odstotkov.
 

Kompromisne rešitve, a še nekaj razhajanj

Večina rešitev, ki so jih na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zapisali v predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predstavlja vsaj približek kompromisa med socialnimi partnerji, pri več vprašanjih pa je še vedno slišati pomisleke. Nekatere med njimi smo pretresali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Tilnom Božičem.

Zvišanje odmernih odstotkov – ker se druge vrste pokojnin odmerijo v odvisnosti od starostne, se posredno dvigujejo tudi za najnižjo starostno, vdovske, družinske in invalidske, kar bo pripomoglo k višji socialni varnosti bodočih upokojencev – že ima zeleno luč. Kritike pa je slišati na dolgo prehodno obdobje. Zakaj se dvigajo kar šest let?
»Eden od vzrokov za postopnost je pravičnost – razlika med pokojnino moškega, ki bi se upokojil letos decembra, in drugega, ki bi se prihodnje leto januarja, bi bila kar velika. Drugi vzrok, ki je za nas pomembnejši, je stimulacija podaljševanja delovne aktivnosti starejših od 55 let. Eden od ključnih vzrokov za tako usmeritev vseh sprememb je nizka delovna aktivnost starejših, ki se zadnja leta sicer popravlja, in to dviganje bi radi ohranili, če ne celo pospešili. Če pogledamo Švedsko, kjer živijo približno tako dolgo kot mi, delajo povprečno sedem let dlje,« je odgovoril Tilen Božič in dodal, da bi radi videli, da bi se povprečna upokojitvena starost zvišala za dve do tri leta, s čimer bi dolgoročno izboljšali stabilnost pokojninskega sistema in vzdržnost blagajne. Kljub temu je zamisel o zvišanju upokojitvene starosti na 67 let za tiste, ki ne bi izpolnili pogoja delovne dobe, ministrstvo zaradi številnih nasprotovanj opustilo že takoj po objavi osnutka.

Nekaterim se ne zdi razumljivo, da se vsako dodatno leto dela po izpolnjenih pogojih za upokojitev zdaj vrednoti štiri odstotke, po novem pa bi se tri odstotke in bi posameznik v treh letih s tem lahko pridobil devet odstotkov. »Za tako rešitev smo se odločili, ker bo po novem že izhodišče višje. To bo precej vplivalo na izdatke pokojninske blagajne. Hkrati pa je treba upoštevati, da smo prav za ta tri leta delež pokojnine, ki pripada ob plači, zvišali z 20 na 40 odstotkov. Oboje dolgoročno izboljšuje socialno varnost, dvig odmernega odstotka pa nadomešča ta manjkajoči odstotek,« je pojasnil državni sekretar.
 

Solidarnost, prispevki in drugi zadržki do dvojnega statusa

Precej drugačna, kot je bila marca prvotno predstavljena, je sedanja različica predloga ureditve dvojnega statusa, po kateri bi človek, ki izpolni pogoje za upokojitev, poleg plače prejemal 40 odstotkov pokojnine tri leta, po tem pa 20 odstotkov. Pomislek, ki ga izražajo nekateri delodajalci, je, da takšno podaljševanje ne bi smelo biti avtomatično, ampak bi se moralo posamezniku delovno razmerje najprej prekiniti in zaposlovalec bi tako imel možnost, da odloča o tem, ali ga še potrebuje. Sindikati, ki imajo do dvojnega statusa sicer še kar nekaj drugih zadržkov, za to možnost prekinitve niti slišati nočejo, saj bi ljudi postavila v neenakopraven položaj. Obrtniki in podjetniki, ki najbolj odločno zagovarjajo nadaljevanje dela po upokojitvi, so namreč sami svoji delodajalci, zaposleni pa bi bili prepuščeni na milost nadrejenih.

»V izhodišču nas je skrbelo, da ne bi ureditev povzročila težav na trgu dela, predvsem za tiste, ki bi bili tik pred tem, da bi pridobili pravico do pokojnine. Če bi obveljala pobuda o prejemanju polne pokojnine ob delu, bi se na trgu dela znašli posamezniki z boljšim socialnim položajem, ki bi konkurirali prav ogroženi skupini v starosti od 55 do 60 let in bi povzročili dodatno erozijo oziroma damping,« je opisal Božič. Predvideli so tudi varovalko – da je hkratno prejemanje plače in dela pokojnine mogoče le, ko je nekdo delovno aktiven, na bolniškem dopustu pa ne oziroma bi omejili število dni, ko je lahko bolniško odsoten.



Ne le sindikati, tudi pravni strokovnjaki v Društvu za delovno pravo in socialno varnost opozarjajo, da dvojni status uvaja obrnjeno ali izprijeno solidarnost in kaže na nerazumevanje sistema socialne varnosti. »Spodbujati moramo to, da bi mladi prej vstopili na trg dela, starejši pa pozneje izstopali, da bomo dobili ravnovesje v sistemu,« na to odgovarja Tilen Božič, ki se mu zdi sedanji konsenz korak v pravo smer.

Obrtniško-podjetniška zbornica še vedno zagovarja prejemanje polne pokojnine ob nadaljevanju dela, čaka pa na odločitev ustavnega sodišča, ki ima v obravnavi pobudo na to temo. Eden od pomislekov, ki jih je bilo v razpravah večkrat slišati na stališča obrtnikov, je bil tudi, da mora država doplačevati kar precej velikemu odstotku upokojenih obrtnikov, da lahko prejemajo minimalno pokojnino za polno delovno dobo.

»Približno 80 odstotkov obrtnikov plačuje prispevke od minimalne osnove. Gre za širšo razpravo, ne le pokojninski vidik, ki ga predvsem sindikati vidijo kot težavo, in sicer v tem smislu, da sofinancirajo pokojnine nekoga, ki se je zavestno odločil, da bo s svojimi nizkimi vplačili imel tako nizko pokojnino, po drugi strani pa je imel v aktivni dobi precej višji razpoložljivi dohodek. Širša zgodba zadeva tudi vse druge transferje – kdor izkazuje nizke dohodke, dobi višje subvencije za vrtec, šolsko prehrano, otroške dodatke. Ne gre za neosnovan razmislek. Mogoče je čas, da se kot družba, tudi med socialnimi partnerji, o tem pogovorimo. Če mislimo, da je smiselno, ohranimo tak sistem, če pa ob razmisleku, koliko stane in kaj prinaša, ugotovimo, da ni primerno, je pa tudi prav, da se kaj spremeni,« razmišlja državni sekretar in dodaja, da bo z zvišanjem odmernih odstotkov delež doplačil nižji.