Neomejen dostop | že od 9,99€
Pri predlogu profesorjev ljubljanske pravne fakultete Vasilke Sancin in Aleša Galiča je predsednica republike Nataša Pirc Musar sledila predlogu sodnega sveta, tretjega kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) pa je, kot kaže, predlagala po lastni odločitvi.
Namesto profesorja na univerzi v Maastrichtu Jureta Vidmarja, ki ga je prav tako podprl sodni svet, je predlagala državnemu zboru v imenovanje še sodnika na upravnem sodišču Boštjana Zalarja.
Vsi trije že delujejo tudi kot nadomestni sodniki ESČP, torej kot sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika na ESČP v primerih, ko ta ne more sodelovati pri sojenju v konkretni zadevi ali zadevah zaradi nezmožnosti, umika, izločitve. To je trenutno Marko Bošnjak, ki bo na položaju še do junija 2025, a se za nov mandat skladno s konvencijo o človekovih pravicah ne more potegovati.
Ali se vsem nasmiha potrebna večina – 46 glasov podpore na tajnem glasovanju –, še ni znano. Vlada, ki se izreka v tem postopku, pa je kot primerne za funkcijo označila vse prijavljene kandidate.
Slovenija mora sicer listo treh kandidatov najkasneje do 16. decembra posredovati parlamentarni skupščini Sveta Evrope, kjer so volitve slovenskega predstavnika predvidene na plenarnem zasedanju januarja 2025.
Poleg omenjenih so prijavljeni kandidati še profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štampar in Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji