Poslanec Gibanja Svoboda ostal brez strokovnih sodelavcev

Delo parlamentarne preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solar in Gibanju Svoboda, ki jo je na pobudo svetnika iz vrst SDS zahteval državni svet, je zastalo. Nazadnje se je sestala sredi septembra, ko je Tomaž Lah, poslanec Gibanja Svoboda, vztrajal, da se na podlagi zahteve SDS (še) ne bo izločil in bo komisiji predsedoval še naprej – vsaj mesec dni, da strokovni sodelavec Blaž Kovačič Mlinar preveri zakonitost zahteve SDS. Ta je, kot je znano, zahtevala zaslišanje 70 prič, tudi Laha in več drugih poslancev, zato posledično ne bi smeli več sodelovati pri delu komisije.

A od te zadnje seje, ki je po mnenju SDS Lah niti ne bi smel več voditi, so minili že trije meseci in še najmanj dober mesec bo, saj Lah sklic načrtuje šele za januar. Kaj bo uvrstil na sejo, za zdaj še ni jasno.

Kovačič Mlinar, ki je bil s sklepom komisije odgovoren za pripravo mnenja, pri tej preiskovalni komisiji namreč nima sklenjene nobene pogodbe za svetovanje.

Na vprašanje, ali jo bo sklenil, nam je odgovoril, da še ne ve, ker so določena vprašanja v zvezi s tem še odprta. Kakšna? »Preveč dela,« je odgovoril specialist za kazensko pravo.

Preiskovalna komisija, ki jo vsaj na papirju vodi Tomaž Lah, sploh nima nobenih strokovnih svetovalcev – Mark Breznik je imel veljavno svetovalno pogodbo le med 17. in 30. septembrom –, kar je še eden od znakov, da največji koalicijski stranki prav gotovo ni v interesu, da bi ta preiskovalna komisija sploh začela delati.

Gibanje Svoboda potrebuje pomoč odvetnika

Naj dodamo, da predsednikom komisij za njihovo vodenje pripada poseben dodatek.

Laha so v SDS zaradi njegovega ravnanja, s katerim po njihovem mnenju krši zakon o parlamentarni preiskavi, poslovnik državnega zbora in poslovnik o parlamentarni preiskavi, tudi ovadili. Ali bodo ukrepali še kako drugače, še razmišljajo.

So pa bolj kot ne že dvignili roke nad parlamentarno preiskavo o energetiki, ki so jo zahtevali z NSi, saj jih po njihovih besedah predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ovira s tem, da je zahtevala, naj besedilo spremenijo tako, da bo skladno z zahtevami parlamentarne zakonodajno-pravne službe. Ta je opozorila tudi na sporno prekrivanje preiskovalnega področja omenjenih dveh preiskovalnih komisij.

Pravila preiskovalnega boja bo pa prav gotovo ponovno premešala novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki še ni začela veljati – v Gibanju Svoboda upajo, da v njihovo korist –, saj o tem, ali je proti njej dopusten referendum, še poteka odločanje na ustavnem sodišču. Zahtevo je vložila SDS, novelo pa so napisali v največji koalicijski stranki.

Pred parlamentarno preiskavo po zeleno luč na ustavno sodišče