Preiskovalni boj med SDS in Svobodo

Parlamentarne preiskovalne komisije so se do zdaj že večkrat sprevrgle v orodje političnega boja – še posebno izrazito je to pri danes konstituirani preiskovalni komisiji o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda. Zaradi spora z NSi – sami pa zahtevane tretjine nimajo – je SDS dosegla njeno ustanovitev šele prek zahteve državnega sveta, kar pa pomeni nekoliko drugačna pravila igre: Gibanje Svoboda ima lahko večino in predsednika.

A SDS je s tretjino članov že med konstitutivno sejo zahtevala zaslišanje 70 prič, kamor je uvrstila tudi predsednika preiskovalne komisije Tomaža Laha in še 36 drugih poslancev Gibanja Svoboda, kar pomeni, da ne bi smeli več sodelovati v preiskovalni komisiji. Ostali bi lahko le še trije poslanci te stranke, ki bi lahko zagotavljali sklepčnost. SDS pa bi tako dobila večino in predsednika.

»V trenutku, ko je bila zahteva vložena s podpisi tretjine poslank in poslancev parlamentarne preiskovalne komisije, priče ne morejo več sedeti v dvorani, kaj šele razpravljati ali voditi komisije,« je povedal poslanec Žan Mahnič in spomnil, da je sam moral takoj zapustiti sejo preiskovalno komisijo, ki preiskuje financiranje SDS, ko so tako dejanje izvedli v Gibanju Svoboda. Nadaljevanje današnje seje so zato obstruirali. Zaradi zlorabe položaja pa so napovedali, da bi Laha lahko tudi kazensko ovadili.

»Doživeli smo poskus zlorabe te komisije,« se je odzval Lah in navedel, da je bil predlog vložen prepozno, saj bi po njegovem mnenju moral biti dan pred sejo, prav tako zahteva ni utemeljena z obrazložitvijo, zaradi česar jim bo zahtevo vrnil v dopolnitev.

Kaj bo sledilo, ni povsem jasno, a gotovo bo še veliko preigravanja med omenjenima strankama, saj je cilj SDS omenjeno temo postaviti visoko na agendo in jo predstaviti javnosti, Gibanje Svoboda pa si želi to preprečiti.

Državni svet je zlorabljen v politične namene

Lah je sicer zanikal, da je njegov namen zavlačevanje s seznanitvijo z omenjeno zahtevo toliko časa, da bi začele veljati spremembe zakona o parlamentarni preiskavi – podpora v državnem zboru je zagotovljena –, ki bi zoper takšne manevre ponudile sodno varstvo, prav tako pa naj bi bila uvedena možnost za sprožitev naknadne presoje akta, s katerim se odredi parlamentarna preiskava.

Je pa Mahnič dopustil možnost nove preiskovalne komisije, če bi se v SDS vendarle dogovorili z NSi. Na vprašanje o morebitnem prekrivanju preiskovalnih področij je odgovoril, da naj to prepustimo njim, a spomnil, da sta v prejšnjem mandatu že obstajali dve preiskovalni komisiji, ki sta preiskovali ukrepanje vlade med pandemijo. Kot je slišati, naj bi se ta preiskovalna komisija, v kateri bi imela predsednika opozicija, ukvarjala z domnevnimi nepravilnostmi v energetiki.

SDS preko državnega sveta do preiskave