Neomejen dostop | že od 9,99€
Kot članica Varnostnega sveta OZN je bila Slovenija relativno zadržana do priznanja Palestine, a so se v zadnjem tednu zgodili premiki, ki kažejo na to, da je Slovenija v skupini treh držav Evropske unije, ki bi lahko najprej priznale Palestino kot suvereno in neodvisno državo.
Dinamiko priznanja Palestine je v tem tednu na notranjepolitičnem področju pospešila zunanja ministrica Tanja Fajon. Na sredini seji odbora za zunanjo politiko je poslance obvestila, da je Slovenija del manjše skupine šestih držav, ki praktično iščejo rešitve za mir v Gazi in možnosti za konkretne korake v smeri priznanja Palestine. Tanja Fajon je poslance obvestila, da so trenutno vsa prizadevanja usmerjena v zagotovitev mirovnega načrta za rešitev dveh držav, če tega ne bo, pa bodo šli v smeri priznanja Palestine.
Takoj za tem so v sredo pobudo prevzeli poslanci največje vladne stranke Svoboda, ki so vlado Roberta Goloba pozvali k priznanju palestinske države. V poslanski pobudi so kabinetu predsednika vlade zapisali, da niso več pripravljeni nemočno spremljati morije v Gazi. »Zdaj, ko palestinski narod nujno potrebuje zaščito na svojem ozemlju, priznajmo obstoj njihove države, katere meje mora spoštovati tudi Izrael,« so poslanci Svobode sporočili Golobu. Pa še, da čakanje na pravi trenutek v zgodovini za priznanje Palestine ni več primeren odgovor.
Poziv poslancev Golobu ni bil kritika zunanje politike njegove vlade do Palestine, saj je bil Golob po naših informacijah seznanjen s pozivom svojih poslancev in je njihov poziv odobril. Po včerajšnjem zasedanju voditeljev EU je šel korak dlje in povedal, da se je v skupni izjavi s predsedniki vlad Irske, Malte in Španije zavzel za priznanje Palestine, »ko bo priznanje lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne«.
Poleg Irske, Malte in Španije se tudi Slovenija zavzema za priznanje Palestine.
Čakanje na pravi trenutek ni več primeren odgovor, pravijo poslanci Svobode.
V Sloveniji ni posebnega pravnega akta, ki bi urejal priznanje novih držav.
Golob je ob tem opozoril, da poteka dvotirni proces. Politični del poteka predvsem v Združenih narodih z vidika vzpostavljanja palestinske države. Drugi del je po njegovih besedah vzpostavitev palestinske vlade, »ki bo sposobna ta proces upravljati«. Golob je prepričan, da bi se lahko »ta stvar v naslednjih tednih, mogoče mesecu dni že premaknila s točke, ko bodo pogoji zreli za ta korak.«
»V Levici pričakujemo, da bo vlada predlog za priznanje Palestine nemudoma pripravila in ga poslala v državni zbor, saj priznanje v tem trenutku podpira absolutna parlamentarna večina,« je pobudo poslancev Svobode pospremil vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec. Levica je vse levosredinske vlade pozvala, da priznajo Palestino, vključno z vlado, v kateri tudi sama sodeluje.
A zdaj so štafetno palico priznanja Palestine, kot kaže, prevzeli poslanci Svobode. V njihovem krogu zori ideja, da bi njihovi poslanci sami vložili predlog za priznanje Palestine. V Sloveniji namreč ni posebnega pravnega akta, ki bi urejal priznanje novih držav – do zdaj je v skladu s 3. členom zakona o zunanjih zadevah priznanje nove države državnemu zboru predlagala vlada.
A po oceni nekaterih poslancev Svobode bi lahko predlog za priznanje Palestine vložili sami, kar bi bilo v duhu omenjenega člena zakona o zunanjih zadevah. »Predsednik republike, predsednik vlade ali zunanji minister so tisti po mednarodnem pravu, ki so v imenu države pristojni dajati izjave o priznanju države v mednarodni skupnosti. Kako pa država notranje izvede postopek priznanja države, pa je stvar notranjih postopkov,« je za Delo postopek priznanja nove države, v aktualnem primeru Palestine, komentirala mednarodna pravnica dr. Vasilka Sancin.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji