Poslanci o datumu posvetovalnega referenduma; koalicija neusklajena

V državnem zboru se je, sicer z enourno zamudo zaradi nesklepčnosti ob predvidenem začetku seje, začelo dvodnevno izredno zasedanje, na katerem bodo poslanci med drugim odločali o datumu posvetovalnih referendumov o obravnavi ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu za volitve v državni zbor ter o gojenju in posedovanju konoplje za medicinsko rabo in omejeno osebno rabo.

Predlog o uvedbi posebnega referendumskega dne padel

Predlagani datum je 9. junij, skupaj z volitvami v evropski parlament, čemur pa nasprotujejo v SD in opoziciji. SD in NSi sta tako z dopolnili znova predlagali premik datuma na 24. november, ko se načrtuje tudi izvedba posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne.

V SD spremembo predlagajo, ker ocenjujejo, da izvedba posvetovalnih referendumov skupaj z evropskimi volitvami ni primerna. »Gre za kompleksna in pomembna vprašanja, o katerih je potrebna temeljita javna razprava, ki je pogoj za informirano odločitev volivk in volivcev,« so zapisali v obrazložitvi.

Iz podobnih razlogov tudi v NSi podpirajo novembrski superreferendumski dan, ko bi se »lahko ljudje izrekli o ključnih izzivih, ki so pred nami«. »Nujno je, da bodo volivci res v dovolj dobro vedeli, o čem odločajo, kajti zadostna informiranost volivcev ni le politična, temveč tudi pravna predpostavka primernosti in dopustnosti referendumskega odločanja,« so zapisali. Ocenjujejo tudi, da ne gre za evropske teme in da gre pri predlagani sočasni izvedbi z volitvami za zlorabo mobilizacije za evropske volitve.

Datum izvedbe teh treh posvetovalnih referendumov torej ni koalicijsko usklajen. Svoboda namreč vztraja pri izvedbi na dan evropskih volitev, na očitke o mobilizaciji volivcev pa pravijo, da bi morala biti večja udeležba na volitvah v interesu vseh.

SD in NSi sta s podporo SDS sicer poskušali z dopolnili že na matičnih odborih, a sta bili zavrnjeni.