Posegi v zaščito manjšine niso dovoljeni

Zaradi zgodovinskih dogodkov se ob morebitnem popisu v Furlaniji - Julijski krajini vsi Slovenci bržkone ne bi izrekli za predstavnike slovenskega naroda. To bi privedlo do zmanjšanega financiranja za delovanje manjšine in posledičnega izginotja, zato se Slovenci v Italiji že desetletja ne pustijo prešteti.

S pretvezo o pravičnejši porazdelitvi denarja za jezikovne manjšine v FJK je furlanski poslanec Roberto Novelli v začetku meseca vložil predlog za spremembo državnega zaščitnega zakona, ki ščiti Slovence v Italiji. Ta namreč predvideva izredni popis prebivalstva, v katerem bi morali prebivalci te dežele – sicer anonimno – povedati, kateri jezikovni skupnosti pripadajo. Na tej podlagi bi določili območje izvajanja zaščitnega zakona.

Krovni manjšinski organizaciji, Svet slovenskih organizacij (SSO) in Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), sta enotni, da je to jasen poseg v škodo Slovencev v FJK, in sicer v najšibkejšem delu manjšine, v Benečiji, Nadiških in Terskih dolinah ter Reziji. »Gorica, Trst in Benečija imajo povsem drugačno zgodovino,« je opozoril predsednik SSO Walter Bandelj. »V Benečiji so izvajali hud pritisk na slovenski narod, zato se je tudi slovenski jezik uporabljal zelo malo oziroma samo v domačem okolju. Ne verjamem, da bi se vsi Slovenci uradno izrekli za pripadnike slovenskega naroda. Preštevanje bi bilo najhujše zlo prav za to območje, ki je v zgodovini največ pretrpelo. Šele v zadnjih desetletjih so se začeli nekateri premiki na bolje z dvojezično šolo, ki nam je dala vsaj nekaj kisika.«

Različne ocene

Drugi problem je po Bandljevih besedah število prebivalcev, kajti v zadnjih dvajsetih letih je Benečija izgubila kar 15.000 ljudi, največ Slovencev. »Enako velja za Gorico in Trst. Upad slovenskega naroda je zelo razviden v slovenskem šolstvu. Preštevanje v izvedbi italijanske države bi pomenilo manj finančnih sredstev in posledično počasno izginotje. Hkrati bi italijanska večina manjšino kaznovala s spremembami zakonskih določil ali kaj podobnega,« je prepričan.

Natančna številka o velikosti slovenske manjšine v Italiji ni znana, tudi ocene se precej razlikujejo. S popisom prebivalstva so v FJK leta 1921 našteli več kot 271.000 Slovencev, to je bil tudi zadnji popis glede na narodno pripadnost. Ocene so različne glede na definicijo pripadnosti slovenski manjšini. Tako je Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) še sredi 80. let ugotavljal, da v Italiji živi od 85.000 do 96.000 Slovencev. Ocena iz leta 1971 navaja 52.000 slovenskih prebivalcev, italijanska vlada pa jih je v 90. letih predvidela 60.000. Po oceni italijanskega notranjega ministrstva je Slovencev v Italiji približno 70.000.



Toda zaščita Slovencev na Videmskem, Goriškem in Tržaškem ne sme biti odvisna od števila govorcev, je prepričana slovenska senatorka v Rimu Tatjana Rojc, ki meni, da bi bil popis celo neustaven. »Namen tega zakona očitno ni okrepitev zaščite nemške in furlanske skupnosti, ampak omejitev slovenske manjšine,« pravi.

Zaščita pomeni zaščito

Število pripadnikov manjšine ne bi smelo vplivati na raven zaščite, so prepričani v krovnih organizacijah. Dodajajo, da je v večkulturnem in večjezičnem okolju, kjer sobivajo ljudje, ki so ali se čutijo pripadnike različnih narodnih skupnosti, popis po narodnosti tehnični in etični problem: »Zmanjšanje kakovosti zaščite pa je zakonsko prepovedano tako v samem zaščitnem zakonu kot v mednarodnih pogodbah, med drugim to jasno piše v osimskem sporazumu. Take negativne in nesprejemljive posledice bi prav gotovo prizadele dobre sosedske odnose med Italijo in Slovenijo, ki so še posebno pomembni za deželo FJK. V tem smislu obe krovni organizacij pričakujeta, da bo Slovenija odločno posegla v odnosu do italijanskih državnih in deželnih predstavnikov, da se takšni predlogi umaknejo.«

Organizaciji sta sicer še opozorili na predlog spremembe deželnega zaščitnega zakona, ki predvideva uvedbo posebnega registra za društva, ki delujejo za ovrednotenje jezikovnih različic na Videmskem: »Novi register bi ustvaril nova trenja na območju videmske pokrajine, kjer se izvaja zaščitni zakon.«