Pomisleki zaradi preverjanja dohodkov in jezika

Ali so v noveli zakona o tujcih ob določilih za administrativne poenostavitve upoštevane tudi ustrezne varovalke? Ali se njeni snovalci zavedajo pomena znanja jezika za integracijo priseljencev? Pomeni to korak v pravo smer? To je le peščica vprašanj, ki so po vetu državnega sveta spet postala aktualna, se pa noveli tudi drugič, na plenarni seji prihodnji teden, obeta zadostna podpora za potrditev.

Z vidika državnega sveta sta v 28. marca sprejeti noveli zakona o tujcih sporna dva segmenta, ki potrebujeta dodaten javen diskurz, kot se je pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve izrazil Andrej Poglajen, eden od predstavnikov lokalnih interesov v državnem svetu in prvi podpisani pod zahtevo za veto. Oporekajo novemu konceptu odločanja o zamenjavi delovnega mesta, delodajalca ter zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, za kar bo zadostovala pozitivna odločitev zavoda za zaposlovanje.

Zahteva po znanju slovenščine ostaja

Ukinitev obveznosti izdaje odločbe upravne enote o pisni odobritvi se jim zdi nekonsistentna, po njihovem mnenju vnaša možnost zlorab pri izdaji dovoljenj za prebivanje in delo ter posledično tudi zlorabe pravic iz sistema socialnega zavarovanja. Kot neutemeljeno ocenjujejo tudi ukinjanje periodičnega preverjanja izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje vsakih šest mesecev. Menijo, da ga je treba ohraniti kot enega od pogojev za življenje in delo tujcev in njihovih družinskih članov v Sloveniji, da ne postanejo breme socialnega sistema.

yačasno bivanje

Nasprotujejo tudi odložitvi uveljavljanja pogoja znanja slovenskega jezika na vstopni stopnji A1 za družinske člane tujcev iz tretjih držav pri podaljšanju dovoljenja za bivanje. »Takšen koncept ne omogoča integracije. Znanje slovenskega jezika je nujno na vsakem koraku, pomembno je zlasti pri vključevanju v vrtce in šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah, zaposlovanju. Zato morajo biti merila znanja slovenskega jezika takšna, da bodo omogočala čim boljšo integracijo tujcev v lokalno okolje,« je stališče utemeljil Poglajen in dodal, da imajo določene članice EU podobno ureditev, kot jo je določal zakon iz leta 2021, nekatere pa precej strožje pogoje glede znanja jezika za pridobivanje pravic, na primer Nemčija.

»Argument, da zakon prinaša dodatne možnosti za pridobivanje delovne sile iz tujine, označujem za preveč površinske ter predvsem kot posledico nepoznavanja razmer v slovenskem gospodarstvu,« je snovalce okrcal državni svetnik, ki jim je očital tudi, da so poleg birokratskih ovir odstranili tudi varovalke. »Najbolj ironično se mi zdi, ko govorite o interesih na terenu. Kot podžupan občine Idrija, ene najmočnejših kar zadeva gospodarstvo, vam lahko potrdim, da so problemi z integracijo,« je dejal Poglajen.

Vlada: Novela prinaša izboljšave

Vlada in predstavniki koalicije v državnem zboru vztrajajo, da prinaša novela pomembne izboljšave in da so kljub administrativnim poenostavitvam varovalke ohranili. »Ob oddaji vloge za prebivanje in ob podaljšanjih bodo upravne enote preverjale izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, v vmesnem času pa tudi, ali bodo zaznali, da pogoj ni več izpolnjen. Če bo tujec izgubil službo, bo o tem obveščen zavod za zaposlovanje, ki bo to sporočil upravni enoti, ta pa bo ravnala po uradni dolžnosti in dovoljenje brezposelnemu tujcu odvzela,« se je odzvala Tina Heferle, državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve.

Pri odpravi pisne odobritve upravne enote, ko da zavod za zaposlovanje soglasje za zamenjavo delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, je vlada odgovorila, da ta odobritev ne pomeni vsebinske odločitve in le formalizira mnenje zavoda. Očitek, da bo predlog vnesel možnost zlorabe pravic iz sistema socialnega zavarovanja, ocenjuje kot povsem pavšalen, »saj iz njega ni mogoče razbrati vzročno-posledične povezave med postopkom zamenjave delodajalca in zlorabo pravic iz sistema socialnega zavarovanja«.

»Pogoj znanja jezika na najbolj osnovni ravni A1 je uvedel zakon iz leta 2021, mi pa ga popravljamo in zamikamo uveljavitev tega člena za 18 mesecev, ker prejšnja vlada ni naredila ničesar, da bi se lahko izvajal,« je pojasnila Tina Heferle in napovedala, da bodo v enem letu pripravili sistem, da bodo zagotovili tečaje za vse. Čez šest mesecev bo pogoj za podaljšanje obiskovanje tečaja, ki bo brezplačen, kot je v drugih članicah EU. »Že zdaj obstajajo tečaji, v okviru integracijske strategije, ki jo pripravlja delovna skupina pod vodstvom ministrstva za notranje zadeve, pa bomo tečaje modernizirali in prilagodili, da bodo bolj uporabni za posamezne skupine tujcev,« je napovedala državna sekretarka.