Državni svet je izglasoval veto na zakon o tujcih

Državni svet je na izredni seji s 15 glasovi za in 12 proti sprejel odložilni veto na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih, ki ga je državni zbor sprejel v torek, 28. marca. Ta med drugim prinaša nov koncept odločanja o zamenjavi delovnega mesta, delodajalca ter zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih. Nov koncept ukinja obveznost izdaje odločbe upravne enote ob pozitivni odločitvi zavoda za zaposlovanje, tako da bo zadostovalo že samo soglasje zavoda za zaposlovanje. Državni svetniki menijo, da je takšna ukinitev obveznosti izdaje odločbe upravne enote o pisni odobritvi neutemeljena in nekonsistentna in odpira možnost zlorab, sporočajo iz državnega sveta.

Kot izhaja iz predloga za odložilni veto, se državnemu svetu zdi neutemeljena tudi ukinitev periodičnega preverjanja pogoja zadostnega vira preživljanja. Državni svet meni, da je treba periodično preverjati izpolnjevanje pogojev za življenje in delo tujcev in njihovih družinskih članov v Sloveniji, saj se s tem prepreči, da bi postali breme socialnega sistema.

Jezik je pomemben povsod

Državni svet se ne strinja niti s spremenjenimi pogoji znanja slovenskega jezika za tujce. Po njegovem mnenju odložitev znanja slovenskega jezika za tujce na stopnji A1 ne omogoča integracije tujcev.

»Slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Potreba po znanju jezika je tako rekoč na vsakem koraku. Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce in šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah, zaposlovanju. Zato morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočali čim boljšo integracijo tujcev v lokalno okolje,« menijo v državnem svetu.

Pripombe tudi v državnem zboru

Tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora je v okviru postopka sprejemanja zakona v pripombah k 13. in 15. členu predloga zakona opozorila na ponovni razmislek o predlaganih rešitvah v omenjenih členih v razmerju do ustavne določbe o enakem varstvu pravic strank v postopkih pred državnimi organi iz 22. člena ustave ter načela enakosti iz 14. člena ustave.

Prav tako so na 19. nujni seji odbora državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo poudarili številne pomisleke k amandmajem koalicijskih poslanskih skupin, ker v večjem delu niso sledili pisnim pripombam zakonodajno-pravne službe državnega zbora, še opozarjajo v državnem svetu.

»Glede na navedene pomisleke, ki so se odprli pri obravnavi zakona v zakonodajnem postopku na seji matičnega delovnega telesa državnega zbora in seji državnega zbora, do katerih se predlagatelj zakona ni stvarno in utemeljeno opredelil, državni svet predlaga, da zakonodajalec ponovno pretehta svojo odločitev in ob ponovnem odločanju zavrne zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o tujcih,« so sklenili v državnem svetu.

Migranti, begunci in delavci, ki jih vabijo podjetja, imajo različne želje in pričakovanja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Pomanjkanje delovne sile

V razpravi so svetniki opozarjali zlasti na težave, ki bi jih prineslo nadaljnje odlašanje s sprejemanjem novele. Svetnica Branka Kalenić Ramšak je opozorila na pomanjkanje usposobljenega kadra za poučevanje in izdajanje potrdil o znanju slovenskega jezika in vlado pozvala, naj strokovnjake centra za slovenščino filozofske fakultete nemudoma vključi v snovanje strategije postopkov, povezanih z zahtevami po jezikovnem znanju in poučevanju slovenščine. Od vlade pričakuje tudi, da bo »nemudoma začela urejati zadeve, da ne bomo povzročili številnih družinskih tragedij«.

Na pomanjkanje delovne sile je opozorila tudi svetnica Monika Ažman, ki je bila v državni svet izvoljena kot predstavnica zdravstva. Kot je opozorila, Slovenija v zdravstveni negi, kjer je 90 odstotkov delovne sile ženskega spola, nikoli ni bila samooskrbna. »V zadnjih 30 letih tudi nismo storili nič, da bi opolnomočili slovensko zdravstveno nego in babištvo,« je med drugim poudarila.