Pomisleki glede subvencije zvišanja minimalne plače

Ohranjanje delovnih mest in kondicije gospodarstva sta najpomembnejša cilja osmega protikoronskega paketa (PKP8), ki naj bi ga vlada sprejela, državni zbor pa potrdil še pred koncem meseca. Mudi se predvsem zato, ker se bo zdaj veljavni ukrep čakanja na delo iztekel 31. januarja. Drugi pomembni ukrep v tem svežnju je subvencioniranje zvišanja minimalne plače, a imajo glede vladnega načrta za to pomisleke tako delodajalci kot sindikati.

Čakanje na delo doma, ki ga zdaj koristi več kot 11.000 delodajalcev za okoli 40.000 zaposlenih, bodo podaljšali do 30. aprila, v osnutku novega interventnega zakona pa je predvideno, da ga je mogoče – če se bodo uresničile napovedi o pomembnejšem gospodarskem okrevanju šele v drugi polovici leta – podaljšati še dvakrat po en mesec le s sklepom vlade.
Proračun bo še naprej kril 80 odstotkov 80-odstotnega nadomestila, z zgornjo mejo povprečne plače.



Od 1. januarja se minimalna plača zvišuje od 940 evrov na 1024 evrov bruto. »Ker bo dvig minimalne plače velika obremenitev za nekatere delodajalce, bo država prevzela del bremena,« je napovedal minister za delo Janez Cigler Kralj. Kako konkretno so si to zamislili? Po veljavni zakonodaji znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 60 odstotkov povprečne plače, interventno pa bi to znižali na višino minimalne plače. To bi veljalo do konca junija, z možnostjo, da se s sklepom vlade podaljša za še šest mesecev. »S tem se, po preračunih, prevzame 40 odstotkov zvišanja,« je ocenil Cigler Kralj.

Tako sindikati kot delodajalci pričakujejo, da se bodo o tem še usklajevali pri obravnavi PKP8 na ekonomsko-socialnem svetu.
»Postavljajo se tudi vprašanja, kakšne bodo posledice tega predloga za pokojninsko blagajno in pokojnine posameznikov,« je opozoril Jakob Počivavšek iz sindikata Pergam in poudaril, da pričakujejo varovalke glede ohranitve delovnih mest za delodajalce, ki bi jim pomagali.

»Mehanizem, ki ga je minister predstavil, bomo na Gospodarski zbornici Slovenije še proučili, imamo pa kar nekaj zadržkov do tega. To je precej zapleten mehanizem, ki temelji na minimalnih pokojninskih prispevkih, treba je še preračunati, kaj ta sprememba pomeni. Je pa to bolj zapleteno kot preprosto vračilo delodajalcem, kot smo predlagali,« je komentirala Sonja Šmuc z GZS.
 

Novi upravičenci in podaljšanje veljavnega

Med pomembnejšimi določili v osnutku PKP8 je podaljšanje pravice do univerzalnega temeljnega dohodka za samozaposlene in delnega povračila fiksnih stroškov podjetjem, kot je veljalo do zdaj še iz prejšnjih protikoronskih paketov.
Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa bodo od 1. februarja lahko koristili tudi nosilci kmetijske dejavnosti, ki zaposlujejo osebe na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Razširili bodo tudi krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke v vrednosti 50 evrov – dobili ga bodo tudi polnoletni dijaki, ki se v tem šolskem letu redno izobražujejo po javnoveljavnih programih. Nakazilo lahko pričakujejo do 31. marca.

Vlada za zavod za zaposlovanje, ki je poleg rednih nalog obremenjeno še z reševanjem vlog in izplačilom zahtevkov za ukrepe na trgu dela, predlaga 35 novih zaposlitev.

V naslednjem svežnju je mogoče pričakovati dodatne ukrepe, ki bodo ciljno usmerjeni za blaženje posledic v posameznih sektorjih gospodarstva. »Računamo, da bo prihodnji mesec, ko bo bolj jasno, kako hitro cepljenje zaustavlja epidemijo, lažje izračunati, koliko časa bodo posamezni ukrepi še potrebni in koliko časa bo še trajala epidemija,« je dejal predsednik vlade Janez Janša. Po njegovih besedah, se zbirajo predlogi, s katerimi bodo posebej naslovili dejavnosti, ki so prizadete oziroma zaprte že dalj časa, pri tem pa poskušajo najti tudi inovativne rešitve, »na podlagi katerih bo mogoče določeno dejavnost ne le ohraniti pri življenju, ampak tudi nadgraditi, kar je bilo zamujeno«. Slovenija je, zagotavlja Janša, po stopnji brezposelnosti v zgornji polovici dobrih držav v EU.