Država namerava subvencionirati zvišanje minimalne plače

V evidenci zavoda za zaposlovanje je bilo po neuradnih podatkih v četrtek že 91.000 iskalcev zaposlitve, kar je več kot kadarkoli v prvem valu epidemije. Na ministrstvu za delo upajo, da bodo ukrepi, ki jih predvidevajo v novem, že osmem protikoronskem paketu (PKP8) – osnutek naj bi pripravili v prihajajočem tednu – trend vsaj nekoliko ustavili. Podaljšuje se čakanje na delo, vlada pa namerava subvencionirati tudi zvišanje minimalne plače.

»Gospodarstvu bomo pomagali nositi to breme zvišanja minimalne plače. Kot minister za delo seveda ne morem prezreti na eni strani zaposlenih, ki si zaslužijo za pošteno delo dostojno plačilo. Neto plače v Sloveniji so prenizke. Po drugi strani pa ne smemo prezreti tudi delodajalcev, ki nosijo velika bremena in še posebej v tem težkem času zagotavljajo zadostno delo ter posledično tudi plačilo s svojim zaposlenim,« je sporočil Janez Cigler Kralj.



Za koliko časa naj bi država interventno prevzela kritje zvišanja minimalne plače, koliko denarja naj bi za to namenila in ne nazadnje, koliko zaposlenih to zadeva, še ni znano. Tudi zato, ker pravzaprav še ni natančno določena višina minimalne plače, ki bo veljala od 1. januarja naprej. Lani je znašala 940 evrov bruto (približno 700 neto) plus dodatki, s tem letom pa se je uveljavila formula, po kateri mora minimalna plača za najmanj 20 odstotkov in največ 40 odstotkov presegati minimalne življenjske stroške, ki jih je Inštitut za ekonomske raziskave leta 2017 izračunal na 613 evrov. Torej bi se morala gibati med 736 in 859 evri neto.

Po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, kar naj bi se zgodilo v prihodnjem tednu, mora minister za delo konkretno številko objaviti v uradnem listu do 31. januarja. Sindikati so pred dnevi že izrazili pričakovanje, da bi – upoštevaje vse podražitve, odkar so bili minimalni življenjski stroški izračunani – minimalna plača po novem morala znašati najmanj 847 evrov neto. A je po neuradnih informacijah bolj verjeten, zlasti glede na trenutne gospodarske razmere, dvig le do spodnje meje, torej okoli 736 evrov neto brez olajšav za vzdrževane družinske člane oziroma za 8,9 odstotka v primerjavi s prejšnjo višino.



Kar zadeva refundacije višanja, po besedah ministra za delo, s strokovno skupino Mateja Lahovnika proučujejo različne predloge, saj imajo skupine delodajalcev različne vizije. Janez Cigler Kralj pa si bo prizadeval za to, kar NSi zagovarja že več let – vsaj srednjeročno, če že ne kratkoročno, davčno razbremenitev vseh plač. »S tem bi neto plače zvišali, gospodarstvo pa ne bi bilo dodatno obremenjeno zaradi višjih plač. To je po našem mnenju najbolj pravična in solidarna rešitev tega področja,« je prepričan minister za delo.

Čakanje najmanj do konca aprila

Še en zelo pomemben ukrep v podporo gospodarstvu, za ohranitev delovnih mest in zagotavljanje pogojev za hiter ponoven zagon po koncu epidemije je nadaljevanje ukrepa povračila stroškov za čakanje na delo, ki velja do 31. januarja in ga bodo s PKP8 podaljšali najmanj do konca aprila. Decembra je okoli 10.000 delodajalcev oddalo vloge za približno 40.000 zaposlenih, od marca lani do 13. januarja letos pa je bilo oddanih 120.000 vlog za 260.000 oseb. Trenutno za čakanje na domu država krije 80 odstotkov 80-odstotnega nadomestila, a ne več, kot je povprečna plača (približno 1880 evrov bruto).



Menda na ministrstvu za delo proučujejo različne možnosti, da bi se, vsaj za tiste dejavnosti, ki so zaprte z vladnimi odloki, ta določila spremenila tako, da bi bodisi krila sto odstotkov 80-odstotnega nadomestila in torej delodajalcem, ki so brez prilivov, ne bi bilo treba prispevati pri tem, bodisi bi se zgornja meja državnega prispevka pri njih zvišala.
Minister za delo je nakazal tudi, da bo pri povračilih fiksnih stroškov treba bolj pomagati tistim, ki jih je pandemija bolj prizadela in so zaprti z vladnimi odloki. Zagotavlja, da bodo iskali poti, da »se jim učinkovito, hitro in v zadostni višini pomaga«.