Politika je največji generator sovražnosti na spletu

Ker so mladi med 16. in 29. letom tista populacija, ki po Eurostatovi raziskavi na spletu preživi več časa kot vsi drugi, in je večina mladih Evropejcev zasičena z digitalnimi vsebinami, ne vzbuja čudenja podatek, da jih je lani polovica naletela tudi na sovražna sporočila. Največ so jih zaznali mladi v Estoniji, najmanj pa na Hrvaškem. O sovražnih sporočilih je poročal tudi vsak drugi mladi Slovenec.

Sovražna in ponižujoča komunikacija na spletu. INFOGRAFIKA: Delo

Leta 2023 je v EU 97 odstotkov mladih po podatkih Eurostata dnevno uporabljalo internet. Z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami se jih lahko pohvali 70 odstotkov, medtem ko spletne informacije preverjajo le štirje od desetih. Samo v štirih državah od 27 je bil delež mladih uporabnikov spleta, ki ocenjujejo resničnost spletnih vsebin, višji od 50 odstotkov: najvišji, 61- oziroma 60-odstoten, je bil na Finskem in Nizozemskem; najmanjše deleže so zaznali na Cipru, kjer vsebine preverja komaj vsak deseti. Leta 2023 se je delež mladih uporabnikov spleta, ki preverjajo vire, v primerjavi z letom prej zmanjšal v kar 14 državah.

Celo invalidnost je vzrok za sovražnost

Spol, starost, invalidnost oziroma osebe s telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, etnična pripadnost oziroma rasa, religija, spolna usmerjenost – to so vzroki za diskriminacijo oziroma tisti statistični kazalniki, ki jih pri raziskovanju enakosti spremlja EU.

Največ negativnih oziroma sovražnih ter ponižujočih reakcij, kar 35 odstotkov, po mnenju mladih Evropejcev pri uporabnikih spleta sprožajo politična oziroma družbena stališča. Tako ocenjuje največ, kar 60 odstotkov mladih v Estoniji, prav tako vsak drugi mladi na Finskem in Danskem.

Drugi najpogostejši vzrok, da človek postane tarča sovražnega govora, je njegova spolna usmerjenost oziroma pripadnost skupini LGBTIQ. Tako meni vsak tretji mladi v EU; spet jih je tega mnenja največ, slaba polovica, med Estonci, le nekoliko manj med Slovaki in Portugalci.

Rasni ali etnični izvor je tretji najpogostejši vzrok za sovražni odziv na spletu. O tem je prepričanih največ nizozemskih in portugalskih mladih (skoraj vsak drugi), nekoliko manj estonskih. Na invalidnost se sovražno odzove manj uporabnikov spleta, a še zmeraj ta je bila tarča v 17 odstotkih primerov.

Poleg estonske mladine se s sovražnim govorom na spletu v državah EU spopada največ mladih Dancev in Fincev, najmanjkrat pa poleg Hrvatov še Romuni in Bolgari.

Od pripravljavcev politik je odvisno, poudarjajo avtorji omenjene raziskave, ali bo uporaba digitalnih medijev čim bolj varna – tudi glede sovražnih in ponižujočih sporočil, ki ciljajo na »drugačne«.

V prihodnje nič ne kaže na bolje

Sicer pa Eurostatova raziskava o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v gospodinjstvih in pri posameznikih glede na trende in razširjenost teh tehnologij med Evropejci predvideva, da se bo vzorec, po katerem mladi splet uporabljajo pogosteje kot vsi drugi, »verjetno nadaljeval«.

Udeležba mladih na družbenih omrežjih je za skoraj četrtino višja od udeležbe celotne populacije. FOTO: Uroš Hočevar

Udeležba mladih na družbenih omrežjih, denimo, je v povprečju za skoraj četrtino večja od udeležbe celotne populacije. V večini držav EU, razen na Danskem in v Avstriji, so mladi splet v letu 2023 uporabljali pogosteje kot celotno prebivalstvo tudi za državljansko ali politično udejstvovanje. Največje razlike med spletnimi uporabniki so na Hrvaškem, v Sloveniji in Grčiji, in sicer je na Hrvaškem splet v državljanske oziroma politične namene v primerjavi s celotnim prebivalstvom uporabljalo 15 odstotnih točk mladih več, v Sloveniji 13, v Grčiji pa 11 odstotnih točk.

Več spletnega bančništva in manj branja novic

Medtem ko se zadnjih deset let med mladimi nenehno povečuje tudi uporaba interneta v bančništvu – s 45 odstotkov leta 2014 se je lani povečala na 67 odstotkov –, med mladimi nazaduje branje novic na spletu. To je vrhunec doseglo leta 2020 s 73 odstotki, lani je padlo za sedem odstotnih točk.