»Policija ni pristojna za odločanje o tem, ali lahko kdo zaprosi za azil ali ne« (FOTO)

Amnesty International (AI) Slovenija je predstavil poročilo o tem, kako slovenska policija in država prisilno vračata in omejujeta dostop do azila beguncem in migrantom na meji s Hrvaško. Poročilo je popolnoma skladno z našim raziskovanjem razmer na meji in na zahodu Bosne in Hercegovine.

Potem ko so v AI Slovenija zaznali medijska poročila iz Velike Kladuše in Bihaća, so se njihovi predstavniki tudi sami odpravili na teren. V improviziranih begunskih taboriščih na zahodu BiH so se temeljito pogovorili s sedemdesetimi begunci in migranti, ki so se iz Velike Kladuše čez Hrvaško poskušali prebiti v Slovenijo. Oseminpetdesetim je uspelo prečiti smrtno nevarno Kolpo in priti v Slovenijo. Kar 51 jih je, ko jih je zaustavila slovenska policija, poskušalo zaprositi za azil.


 

Žrtve policijskega nasilja, večkrat zelo brutalnega

Slovenski varuhi meje so jim to onemogočili. Po hitrem (ne)postopku so jih – po popolnem ignoriranju mednarodnih konvencij in neposrednem kršenju človekovih pravic – vrnili v Hrvaško. Tam so po pričevanjih, ki so jih zbrali v AI, in tudi po najmanj osemdesetih pričevanjih, ki smo jih prejšnji teden v Veliki Kladuši zbrali sami, policisti vzeli denar in polomili mobilne telefone. Številnim so zasegli (ali celo strgali) dokumente. Veliko jih je bilo pred izgonom v Bosno in Hercegovino – »tretjo državo« – žrtev policijskega nasilja, večkrat zelo brutalnega.

»Veliko pričevanj potrjuje, da slovenska policija ljudem ni omogočila, da bi vložili vlogo prošnje za azil. Nekateri so zavajali, češ da v Sloveniji azila ni,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala Jerneja Turin iz slovenske podružnice Amnesty International in dodala, da so morali nekateri (za)vrnjeni prosilci za azil plačati kazen za ilegalni prestop meje, prevajalci, ki so na meji skupaj s policijo, pa so zelo slabo opravili svoje delo.



Ob več pričevanjih beguncev in migrantov, ki jih je Slovenija vrnila Hrvaški, ta pa izgnala v Bosno in Hercegovino, je najboljši dokaz o sistematičnem (za)vračanju prosilcev za azil, preden bi jim bilo skladno s slovensko in mednarodno zakonodajo sploh mogoče vložiti vlogo, prav uradna policijska statistika ilegalnih prehodov meje in števila vloženih azilnih prošenj.


 

Uradni podatki o sistematičnosti prisilnega vračanja

Maja je slovensko južno mejo ilegalno prestopilo 1251 ljudi – od tega jih je za azil zaprosilo 760 ali 61 odstotkov. Junija, ko se je po naših podatkih in tudi po poročilu AI in Pravno-informacijskega centra (PIC) začelo prisilno vračanje prosilcev za azil (»pushbacks«), je slovensko južno mejo ilegalno uradno prestopilo 899 ljudi, od tega jih je za azil uradno zaprosilo le 259 (29 odstotkov). Večina preostalih je bila preprosto zavrnjena, ne da bi sploh imeli možnost vložiti prošnjo. Številni begunci in migranti niso vedeli, kaj se bo z njimi zgodilo, dokler niso bili predani hrvaški policiji. Nekateri so tudi izrazili dvom, da so prevajalci ustrezno prevajali. V nekaterih primerih prevajalcev sploh ni bilo na voljo, čeprav bi po pravilih morali biti.





»Policija ni pristojna za odločanje o tem, ali kdo lahko zaprosi za azil ali ne. Zbrana pričevanja pa kažejo, da se je prav to dogajalo,« opozarjajo v slovenski pisarni Amnesty International. Odzvali so se tudi na navedbe oziroma odgovor slovenske policije, ki vračanje prosilcev za azil v Hrvaško utemeljuje na podlagi sporazuma med državama iz leta 2006, ki omogoča neformalna vračanja po skrajšanem postopku. »Slovenske oblasti pozivamo, naj takoj prenehajo uporabljati sporazum o vračanju med Slovenijo in Hrvaško, ker ni v skladu z obveznostmi Slovenije po pravu človekovih pravic. Nima ustreznih varovalk, saj se ljudje zoper vračanje sploh ne morejo pritožiti in nimajo možnosti pojasniti svojih okoliščin, zaradi katerih bi jih vračanje v Hrvaško in naprej v druge države lahko spravilo v nevarnost,« v AI slovenske oblasti pozivajo k spoštovanju mednarodnih konvencij in človekovih pravic.

Te že vse od postavitve žice na slovensko-hrvaški meji sodelujejo v izrazito protibegunski in protimigrantski politiki, ki se ne samo požvižga na solidarnost, temveč tudi na ključne mednarodne konvencije in zakonodajo.  


 

Sloveniji ni treba slediti slabim praksam

»Grozno je, da se dve državi članici EU preprosto znebita nekaterih iskalcev azila, tako da jih po hitrem postopku odbijeta nazaj v tretjo državo. To izkazuje pomanjkanje solidarnosti, ki žal preveva velik del evropskega in mednarodnega ravnanja,« pravi Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije v AI. Po njenih besedah dodatni grenek priokus početju slovenske policije – in s tem oblasti – daje dejstvo, da slovenska država ljudem, ki so v stiski in tako rekoč brez vsega, zaračuna še globo zaradi nedovoljenega prehoda meje, hrvaška policija pa je do njih celo pogosto nasilna. »Sloveniji ni treba slediti slabim praksam in politikam. Lahko ubere drugo pot in se izkaže ter primerno poskrbi za ljudi, ki se zatečejo na njeno ozemlje. Na evropskem in mednarodnem parketu pa prispeva k temu, da se v središče obravnave migrantskih tokov postavi človek. Vest človeštva potrebuje takšne države in številni prebivalci Slovenije bi bili na takšno ravnanje upravičeno ponosni,« dodaja Nagličeva.